Sodišče je zavrnilo pritožbo državnega tožilstva in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. To je maja 2006 odločilo, da Predanova ni storila kaznivega dejanja klevetanja slovenske vojske in policije, ko je leta 1999 slovenske policiste in teritorialce obtožila, da so leta 1991 na Holmcu storili vojni zločin.

Predanova je v odzivu na potrditev sodbe dejala, da ji sodišče s tem ponovno daje pravico do svobodeo govora, ki ji jo je država poskušala odvzeti. Dodala je, da je z razsodbo sodišče sum o vojnem zločinu odtegnilo stran od politike in ga postavilo tja, kamor tudi dejansko spada – to je po njenih besedah na področje, kjer se takšni zločini preiskujejo.

Sodniki višjega sodišča so ugotovili, da iz predloženih dokazov ni mogoče sklepati, da je Predanova pri obtožbah za vojne zločine obtožila konkretno osebo, s čimer bi bil izpolnjen pogoj, da mora biti klevetanje uperjeno proti konkretni osebi. Prav tako so višji sodniki kot pravilno označili ugotovitev, da Predanova pred izjavo ni mogla vedeti, da je uradna preiskava ugotovila, da zločina ni bilo (ta sklep je bil po navedbah sodišča znan šele pozneje). Tudi če bi zanjo vedela, to po mnenju sodišča še ne bi mogel biti razlog, da ne bi smela misliti drugače. V nasprotnem primeru bi bila namreč po mnenju višjih sodnikov kršena njena pravica do svobode izražanja in mišljenja.