Lani ustanovljena agencija za kakovost v zdravstvu je vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti poslala predlogo Programa in letnega poročila kakovost in varnost za leto 2025, ki so jo morali izpolniti.

Enako štiristransko predlogo so poslali UKC Ljubljana in zobozdravstveni ambulanti, kjer dela en zobozdravnik ena medicinska sestra.

Ta zobozdravnik naj bi tako poročal o kazalnikih kakovosti, o razvoju kliničnih poti in standardnih operativnih postopkov, o notranjih presojah, o izvajanju aktivnosti za pridobitev akreditacijskih listin, o morbiditetnih in mortalitetnih konferencah, izvedbi strokovnih nadzorov, moral bi tudi sprejeti načrt za izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov. Odgovoriti bi moral na 12 tovrstnih vprašanj.

"To je smiselno za bolnišnice, samo po sebi umevno pa je, da je to nesmiselno za majhno ambulanto," nam je povedal zobozdravnik, ki ima svojo ambulanto in ki se mu je zameglilo pred očmi, ko je videl, s čim se bo moral ukvarjati.

Na agenciji za kakovost v zdravstvu pravijo, da enotno poročanje zahteva zakon.

"Javna agencija RS za kakovost v zdravstvu (v nadaljevanju JAKZ) je pozvala vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, da pripravijo Program in letno poročilo »Kakovost in varnost zdravstvene obravnave« za leto 2025 po enotni predlogi. Poziv izhaja iz 7. člena Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ), ki določa, da je priprava programa in letnega poročila obveznost vsakega izvajalca zdravstvene dejavnosti," so nam pojasnili.

"ZZKZ uvaja enoten okvir upravljanja kakovosti za vse izvajalce, ne glede na velikost. Cilj je, da ima država pregled nad kakovostjo in varnostjo celotnega zdravstvenega sistema," pravijo na agenciji.

Če vsi poročajo po isti metodologiji, je mogoče "spremljati trende, prepoznati odstopanja, ugotoviti, kje so največja tveganja ter oblikovati nacionalne ukrepe," so še dodali.

Foto: Profimedia Zobozdravnik, zobar, ordinacija

Na naše vprašanje, kaj je namen zbiranja teh letnih poročil oziroma kakšne konkretne podatke bodo izluščili iz poročil, so odgovorili, da je poročilo "eden ključnih korakov pri razvoju upravljanja kakovosti v zdravstvu".

"Agencija bo na podlagi prejetih poročil preverjala, ali izvajalci zagotavljajo izvajanje zdravstvenih storitev in celotnih kliničnih procesov na način, da zagotavljajo varnost pacienta ter varno delovno okolje za zaposlene in zagotavljajo kakovostno zdravstveno obravnavo. Med drugim bo na podlagi dobrih praks posamezne izvajalce usmerjala k medsebojnemu sodelovanju in izmenjavi informacij z namenom izboljševanja varnosti zdravstvene obravnave," so nam pojasnili.

Namen vsega skupaj je "vzpostaviti nacionalni sistem, ki omogoča zgodnje prepoznavanje tveganj, usmerjanje nadzorov, izboljšanje varnosti pacientov in večjo transparentnost".

Kdaj bomo videli, koliko zapletov ima kakšen izvajalec?

Na naše vprašanje, kdaj bo lahko pacient videl, koliko zapletov ima po določenem posegu, na primer operaciji kolena, določena ustanova in določen zdravnik, na agenciji odgovarjajo, da "Slovenija še nima javno dostopnega registra opozorilnih nevarnih dogodkov in preprečljivih škodljivih dogodkov."

Rok za oddajo poročilo za leto 2025 je bil do konca marca, zdaj pa bo agencija potrebovala čas za analizo več tisoč prejetih poročil, "potrebno bo treba razviti metodologijo za primerjavo med izvajalci, in zagotoviti pravno in strokovno varnost objave".

Da bi v kratkem lahko izvedeli, koliko zapletov po operaciji ima določen zdravnik, pa ne gre pričakovati. "Zaradi občutljivosti podatkov in dodatne zakonodajne ter strokovne presoje, realno še ne moremo pričakovati objave podatkov po posameznem zdravniku," so nam povedali.

janez.zalaznik@styria-media.si