Na skupščinah Vzajemne ne bodo več odločali člani (zavarovanci) in njihovi pooblaščenci, temveč voljeni zastopniki. Ti bodo z izvolitvijo dobili kar devetletni mandat. Po treh letih pa bo z žrebom določeno, katera tretjina zastopnikov bo zamenjana.
Franc Križanič. Minister je napovedal, da bo spremembe zakona o zavarovalništvu v državni zbor (DZ) poslal po hitrem postopku, da bi skupščino, ki mora biti pred 23. julijem, organizirali že po novih pravilih.
Sindikati in Zdus pa temu nasprotujejo in menijo, da bi vprašanje Vzajemne moral urejati poseben zakon.
Žreb se bo nato ponovil čez tri leta, ko se bo zamenjala še tretjina zastopnikov. Nekdo, ki bo imel srečo, bo tako lahko v skupščini sedel vseh devet let, drugi pa le tri leta.
Ker zakon dopušča ponovitev mandata, bi hipotetično, če bo Vzajemna obstajala prihodnjih 18 let, bil zastopnik lahko celo za 18 let.
Volitve zastopnikov (teh naj bi bilo 45 ali 60) v skupščino Vzajemne pa bodo potekale po petih starostnih razredih, saj naj bi skupščina odražala starostno strukturo članov Vzajemne.
To je le nekaj od ključnih rešitev, s katerimi predlagatelj, to je ministrstvo za finance (MF), poskuša odpraviti zlorabe, ki so se v preteklosti dogajale na skupščinah Vzajemne.
Številni pomisleki
Minister za finance Franc Križanič je predlog sprememb včeraj pojasnil sindikatom in Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus).
Ti menijo, da bi zavarovanci Vzajemne morali imeti možnost, da sami odločajo o tem, ali bo skupščina sestavljena iz zastopnikov ali članov in pooblaščencev.
Nasprotujejo tudi devetletnemu mandatu zastopnikov in opozarjajo, da je neustrezno, da Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) kot nadzorni organ ne odgovarja za škodljive poteze izredne uprave, ki jo nastavi. Na MF to zavračajo: "Trditev, da AZN ne nosi nobene odgovornosti, je neutemeljena."