Predsedniki parlamentarnih strank so svoja stališča tokrat soočili na nacionalni televiziji.
Dogodka so se udeležili vsi predsedniki strank, na njem ni bilo le premierja in predsednika
SDS
Janeza Janše, ki je odsotnost opravičil z obveznostmi v Bruslju. Namesto njega je
stališča SDS zastopal
Milan Zver.
Spor med Rusijo in Gruzijo
Začeli so z zunanjo politiko oziroma pogledi na spor med Rusijo in Gruzijo, ki je bil
tema današnjega Sveta Evropske unije v
Bruslju. Predsednik
SLS
Bojan Šrot se je zavzel za priznanje Abhazije in Južne Osetije po vzoru Kosova,
predsednik SNS
Zmago Jelinčič pa je bil proti. Predsednik
SD
Borut Pahor in predsednik
Zaresa
Gregor Golobič sta poudarila, da se mora Evropska unija jasno opredeliti do tega
vprašanja.
Ocena dela sedanje vlade
Nato so prvaki strank prešli k oceni dela vlade minulega mandata. Koalicijski kandidati so
med pomanjkljivostmi med drugim navedli premalo odločen boj proti gradbenemu lobiju in nesprejetje
pokrajinske zakonodaje. Opozicijski kandidati so med dobrimi točkami dela sedanje vlade našteli
brezplačne vrtce, rahlo povečanje rodnosti in protikadilski zakon. Pahor je izpostavil uspešno
vodenje EU in vstop v schengen ter spoznanje, da je potreben širši konsenz za reforme ter
partnerstvo za razvoj.
Slovenski nacionalni interes
Predsednik SD je bil mnenja, da je najpomembneje, da se po blaginji in varnosti približamo
vrhu sveta. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik
Lipe
Sašo Peče, ki je izpostavil nižje cene, dejal pa je tudi, da so slovenski
nacionalni interes zamenjava predsednika vlade Janeza Janše. Šrot je izpostavil slovenski jezik in
kulturo, ni pa pozabil niti na blaginjo. Prav tako je to točko poudaril Milan Zver iz SDS, z
besedami, da je ideal
"družba, ki naj bo blaginja za vse". Predsednik
DeSUS-a
Karl Erjavec je izpostavil socialno in pravno državo, Gregor Golobič pa socialno
kohezivnost.
"60 odstotkov mladih izobraženih je brez službe ali pa v službah za določen čas, 40 odstotkov
ljudi zdaj živi pod pragom revščine," je izpostavil, čemur je oporekal Milan Zver. V bran
naroda, države in jezika se je postavil predsednik
SNS Zmago Jelinčič. Po mnenju predsednice
LDS
Katarine Kresal je slovenski nacionalni interes visoka konkurenčnost naše države.
Zdravje slovenskega gospodarstva
Kot dobro stoječe je slovensko gospodarstvo ocenil prvak DeSUS-a, ki je bil mnenja,
da je problem v tem, da tega blagostanja niso deležni vsi. Gregor Golobič gospodarske rasti ni
zanikal, dejal pa je, da je problem v Sloveniji ta, da je povprečna dodana vrednost na zaposlenega
v Sloveniji dvakrat nižja kot v Evropi.
"Tako se revščina povečuje, ne zmanjšuje," je poudaril. Katarina Kresal je dejala, da nam
statistika kaže dobro gospodarsko rast, vprašala pa se je, ali je to dovolj.
"Treba je spodbujati podjetništvo, sodelovanje delavcev pri dobičku in spremeniti davčno
zakonodajo ter okrepiti nadzorne mehanizme," je bila prepričana. Predsednik SNS je bil mnenja,
da je treba izboljšati finančno disciplino in
"spremeniti transferje, ki podpirajo lenuhe". Predsednik SD
Borut Pahor je poudaril, da pozitivnih učinkov gospodarske rasti niso bili deležni
vsi enako. Sašo Peče je izpostavil visoko rast cen. Zver je izpostavil majhen zunanji dolg, čemer
je oporekal Pahor.
"Vsak
novorojenček je dolžan 18 tisoč evrov - toliko o javnem dolgu," je dejal.
|
Drugo predvolilno soočenje na nacionalni televiziji © Žurnal24 |
"Potrebujemo standarde za klimatsko varno gradnjo in posebno enoto, ki bo sposobna takoj ukrepati," je prepričan Pahor. Peče je izpostavil mešanico zasebnega zavarovanja in državnih spodbud prek davčnih olajšav. Šrot je bil prepričan, da se preveč ukvarjamo s sanacijo in premalo s preventivnimi ukrepi. Enakega mnenja je bila tudi Katarina Kresal, ki je izpostavila poplavno gradnjo ter neposredno finančno pomoč države za preprečevanje posledic naravnih nesreč. Jelinčič je izpostavil ekološko zakonodajo, ureditev dotokov in hudournikov ter zavarovanje premoženja pri zavarovalnicah. "Ob gasilcih je za pomoč ljudem treba uporabiti tudi slovensko vojsko in policijo," je poudaril. Golobič je poudaril, da je prostovoljstvo za ukrepanje ob vremenskih ujmah v novih razmerah premalo. "Kar se tiče zavarovanja, je treba razmisliti o davčnih ukrepih, s katerimi bi spodbudili zavarovanje," je dejal. Erjavec je med potrebnimi ukrepi izpostavil davčne olajšave za delodajalca, ki zaposli prostovoljnega gasilca.
Politični bonton
O neprimernih izjavah v parlamentu je predsednik SNS dejal, da je v mnogih parlamentih veliko huje kot v našem. "Državni zbor je institucija, kjer naj se krešejo mnenja," je bil prepričan. Milan Zver je na vprašanje novinarke, ali besednjak o predlogu mednožja spada v državni zbor, dejal: "Žal se je to zgodilo našemu poslancu (Pavel Rupar, o. p.) in ta poslanec ni več v državnem zboru." Za veliko napako je predsednik NSi Andrej Bajuk označil agresijo ministra Janeza Drobniča ob vprašanju novinarke, ali ga namerava premier kmalu zamenjati (ponovitev posnetka dogodka smo videli na soočenju). Gregor Golobič je izrazil obžalovanje, da je Rupar prenehal biti župan šele potem, ko je izgubil na volitvah, in ne z izjavo o pregledu mednožja.
Največja avtoriteta
Zmago Jelinčič je za največjo avtoriteto in svetlo zvezdo v slovenskem prostoru imenoval prof. dr. Franceta Bučarja, Gregor Golobič Milana Kučana in Janeza Drnovška, Erjavec Danila Türka, Andrej Bajuk pa tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. "Moj oče in moja mama," je na vprašanje, koga šteje med največje svetle zvezde, dejala Katarina Kresal. Borut Pahor ni navedel konkretnih imen, ampak je dejal, da je za ta naslov zaslužna celotna ekipa, ki je oblikovala slovensko državo. Po mnenju Saša Pečeta si posebno pozornost zaslužita Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Janković. Bojan Šrot je imenoval Franceta Bučarja, med aktivnimi politiki pa je izpostavil Danila Türka. Zver je kot največje avtoritete imenoval pisatelja Draga Jančarja ter Jožeta Pučnika in Janeza Janšo.
Olimpijci in dosmrtna renta
Kresalova je bila odločno za dosmrtno rento za športnike, Jelinčič je bil proti. "V Sloveniji je preveč ljudi, ki živijo na robu, da bi lahko nek športnik zaradi enega dosežka dobil dosmrtno rento," je menil. Golobič je poudaril, da se ne zavzema za generalno rento, da pa bi se morala država, če bi se športnik po koncu kariere znašel v stiski, spomniti nanj. "Država bi morala vzpostaviti tak odnos do olimpijcev, kot ga je imela do Leona Štuklja," je poudaril. "Treba bi bilo poskrbeti, da ne postanejo socialno ogroženi," je menil Erjavec, Bajuk pa je poudaril, da ni enoznačnega odgovora. "Mislim, da bi jim bilo treba pomagati, da se postavijo na svoje noge, ko ne morejo več živeti od športa," je dejal. "Osebno renti nisem naklonjen, vem pa, da športniki ogromno naredijo za našo promocijo in si zaslužijo večjo pozornost, tudi finančno," pa je poudaril Pahor. Peče je bil podobno oster kot Jelinčič: "250 tisoč ljudi živi pod pragom revščine. Absoluten ne," je dejal: "Imamo ljudi, ki jih država niti ne povoha, na drugi strani pa ljudi, ki jim omogoči take uspehe." Bojan Šrot je izpostavil posledice, ki jih prinaša vrhunski šport, med katerimi so tudi zdravstvene. "Jaz bi razmišljal o neki minimalni renti," je dejal. Zver je bil prepričan, da bi predlogu morali delno prisluhniti, in se zavzel za časovno omejeno rento.