Kaj vam je od zadnjih štirih let najbolj ostalo v spominu?
Do sedaj še nisem imel časa, da bi pisal spomine (smeh). Najpomembnejša stvar, ki bo ostala zapisana, je predsedovanje EU. V tem pomembnem okolju se je Slovenija uveljavila. Predsedovanje smo izpeljali uspešno, dostojno in s tem se je tudi povečala prepoznavnost naše države. Iz finančnega resorja, za katerega sem zadolžen, pa mi je najbolj pri srcu davčna reforma. Zanjo smo se resnično trudili. V veliko zadoščenje pa mi je podatek, da smo javno porabo znižali za 4 odstotne točke BDP ter da smo prvič po desetih letih v izvrševanju proračuna imeli presežek v letu 2007. Letos pa ga bomo še povečali. Bile pa so tudi bolj trnave stvari.

Kaj pa je bilo trnavo?
Zelo mi je hudo, da smo najprej uvedli stanovanjsko olajšavo, poenostavitev sistema pa je zahtevala odpravo. Res je, da smo potem takoj zagotovili 25 milijonov evrov proračunskih sredstev stanovanjskemu skladu za gradnjo neprofitnih stanovanj za v najem. V letošnjem proračunu pa smo dodali 5 milijonov za sofinanciranje z občinami. Ker se vse to še gradi ti dosežki še niso vidni. Je pa to pravi korak v smer dolgoročnega reševanja stanovanjske problematike. Čeprav je delež Slovencev z lastnim stanovanjem izredno velik, je problem v tem, da nova generacija od tako imenovanega Jazbinškovega zakona nič nima.

Ko ravno to omenjate. V NSi pozornost posvečate družini, ampak mladi imajo težave s stanovanji, kar ste omenili, z dolgimi urniki, ki ne omogočajo družine ... Kako lahko vlada mladim s takšnimi, sodobnimi problemi pomaga?
Govoril bom z zornega kota finančnega ministrstva. Pa začnimo s stanovanjskim vprašanjem. Dolgoročna sistemska rešitev je, da kapitalski sistem deluje in da se z ustreznim financiranjem omogoči dostop do stanovanj. Prav gotovo pa moramo tudi znižati cene ali pa vsaj znižati njihovo izredno hitro rast. Moramo povečati ponudbo. Vlada lahko pri tem pomaga z gradnjo neprofitnih stanovanj – predvsem za v najem – in to se sedaj dela. Kar pa se tiče ustreznega financiranja, pa moram omeniti zakon o hipotekarnih obveznicah, ki je bil sprejet sredi leta 2006, a še ni zaživel. Kar pa se tiče drugega dela vprašanja. Dejstvo je, da hitro postajamo sodobna evropska družba in družina ni več to, kar je včasih bila.

© IFP

Kako lahko država tukaj pomaga? Samo govorjenje o vrednotah ne pomaga.
Seveda ne. Vrednote definirajo, kaj je za koga pomembno. Vrednote so izhodišče in končni okvir za iskanje in oblikovanje rešitev. Čeprav je ogromno že narejenega – sredstva za pomoč družinam so se povečala za 70% –, lahko tu naredimo še veliko. Poleg tega pa se moramo tudi zavedati, da mora naša družba najti ravnovesje med potrebami starejših in mladih. Po moje oceni je to največji izziv za našo državo. Smo namreč družba, v kateri je delež starejših med največjimi v Evropi, in še se bo povečeval. To ne sme biti predmet političnega nogometa. V Sloveniji mora priti do pravega dialoga, saj na koncu potrebujemo čim širši konsenz. Če bo vsaka skupina gledala samo na svoje potrebe, bo težko priti do nekega dogovora.

Kje vidite rešitev vi v NSi?
Rešitev vidimo v široki razpravi, ki bo vsakemu omogočila boljše razumevanje vseh dimenzij tega problema. Težava je, da naš pokojninski sistem ni samo posledica demografskih trendov, ampak tudi zavestnih odločitev slovenske države v prvih letih tranzicije. Takrat so se po hitrem postopku odpirala vrata za predčasno upokojitev, s čimer so se reševala gospodarska vprašanja in se je prelagalo račune v prihodnost. Danes dobivamo te račune … in se bo še stopnjevalo. Povprečna starost upokojenca v Sloveniji še ni dosegla 60 let. Ker pa smo družba 21. stoletja in je pričakovana življenjska doba dolga, se moramo vprašati, kje bo družba dobila sredstva in zagotovila vzdržnost tega sistema. Res je, da imamo še nekaj let na razpolago – med pet in deset let –, nič manj pa ni res, da čim prej bomo začeli z rešitvami, tem lažje bo. Ministrstvo za finance je naročilo pregled in posodobitev demografskih projekcij. Ne morem pa si predstavljati, da končna rešitev ne bi vključevala daljše delovne dobe ter uvedbe mehanizmov, ki bi omogočali, da se upokojenci vrnejo na trg dela, in sicer na tak način in pod takšnimi pogoji, da bodo učinki pozitivni tako za posameznike kot za družbo v celoti.

Se vam zdi realno, da bi imeli pokojnine 1000 evrov?
To je popolnoma nerealno. Ko sem slišal ta predlog, sem prosil strokovne službe, naj mi izračunajo posledice. Takole vam povem: če bi nam danes primanjkljaj okoli enega odstotka BDP povzročil težave glede makroekonomske stabilnosti, si lahko predstavljate posledice primanjkljaja preko šest odstotkov BDP. Naš sistem česa takega danes enostavno ne premore. Takšne obljube kažejo na neresen pristop.

Kaj pa prenos KAD na ZPIZ?
Glede na potrebna letna proračunska sredstva to ne pomeni veliko. Prenosi KAD v pokojninsko blagajno so le majhen delež proračunskih sredstev, ki jih moramo vsako leto nameniti za uravnovešenje te blagajne v skladu z zakonom.

Kaj pa bo po vaši oceni največji problem v naslednjem mandatu?
Zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ravno to, o čemer sedaj govorimo. Poleg tega bi omenil še posodobitev slovenskih železnic in vlaganje v infrastrukturo na sploh. Železnice predstavljajo prav poseben izziv za Slovenijo. V evropskem prostoru smo vedno igrali vlogo "križišča". Če križišče ne bo delovalo, bodo sosednje države naredile kakšne predore in preusmerile promet mimo nas. Takrat bomo postali majhna in tiha dolinica, ki jo bo kdo obiskal zgolj slučajno. Posodobitev železniške infrastrukture, povezava z Luko Koper ter uvedba celotnega logističnega omrežja je zato nujna.

© IFP

Niste omenili recesije, ki jo napovedujejo strokovnjaki.
Definicija recesije je, da dva kvartala zapovrstjo beležimo negativno rast, torej padec BDP. V Sloveniji je v letu 2008 prvi kvartal zabeležil pozitivno 5,4-odstotno rast, za drugega pa še ne razpolagamo s podatki. Občutek je, da se rast umirja, a je še vedno pozitivna. UMAR (Urad za makroekonomske analize in razvoj) napoveduje, da bo gospodarska rast v letu 4,4-odstotna, in za zdaj te napovedi še niso spremenili. Govoriti o recesiji je zato predvolilna floskula. Nekateri govorijo o nekem orkanu, ki ga ni. Dežuje pa ...

O recesiji ne govorimo samo v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni.
Tudi Evropa v celoti še ni imela negativne rasti v dveh kvartalih zapovrstjo. Dejstvo je, da se rast znižuje. Lahko da bo orkan na koncu samo nevihta. Umetno ustvarjanje negativnih pričakovanj ni modra politika.

Katero ministrstvo bi prevzeli, če bi bili v naslednji vladi?
Sem zadovoljen z odgovornostjo, ki jo imam. Prepričan sem, da bi ministrstvo sedaj vodil še bolje, saj imam izkušnje.

Kako pa bi nadaljevali privatizacijo, če boste v vladi?
NLB bo kotirala na borzi, ko bomo imeli zagotovljeno neko stabilno lastniško strukturo. Torej bo vse potekalo na odprtem trgu. Kar se tiče Zavarovalnice Triglav, pa po zadnjih informacijah hitro napreduje s programom uvrstitve na borzi. Zakaj šele sedaj? Ker je s sprejetjem zakona končno zagotovljena njena lastniška struktura.

Katere javne prodaje bi še izvedli? Katere so sploh še možne?
Javna prodaja je možna marsikje. Povsod, kjer je določeno podjetje zrelo in zadosti veliko, da lahko vstopi na borzo. Slovenija namreč nima veliko takšnih podjetij, ki bi lahko nastopala na borzi v tradicionalnem smislu. Jih še nimamo. Borza bo morala prilagoditi svoje storitve potrebam našega gospodarstva. Sicer pa uvrstitev na borzo ni edina pot za pošteno, transparentno privatizacijo. To smo v tem mandatu tudi dokazali.

V tem mandatu so cene hrane podivjale. Kaj lahko vlada naredi, da se to ne bi ponovilo?
To, da so cene hrane podivjale, je res, ampak ne razumem implicitne povezave s tem mandatom, kot zveni iz vašega vprašanja. Dvig cene hrane je prvenstveno posledica zunanjih šokov. Zunanjih šokov pa enostavno ne moremo preprečiti. Kaj pa bi lahko ta vlada naredila, da se nafta ne bi podražila? Vprašajte politične konkurente, kaj so pri tem pripravljeni narediti oni. Ali bomo napovedali vojno Bližnjemu vzhodu? (smeh) Dejstvo je, da Slovenija glede na svojo relativno velikost nima vpliva na takšne cene. A pri nas so se cene hrane povišale hitreje kot na primer v državah evro območja. Zato se tu postavljajo vsa vprašanja o konkurenci na naših domačih trgih. Legitimno vprašanje pa je, ali lahko kaj naredimo na tem področju. Imam veliko zaupanja v delovanje novega vodstva Urada za varstvo konkurence. V kolikor bomo uspešni pri zagotavljanju konkurence na domačih trgih, bomo preprečili vsaj to, da bodo spremembe v cenah le izraz zunanjih šokov in ne bodo vsebovale posledic raznih kartelnih dogovorov ali omejitev konkurence. Ne moremo spremeniti svetovnih trgov, lahko pa bolj odločno vplivamo na domače.

Dopuščate možnost, da je vlada na začetku lanskega leta inflacijo podcenjevala?
Ne, ker je takrat ni bilo. In vsaj meni ni znano, da je kdo kaj takega napovedal.

Bom pa tako vprašal. Ko so se prvič pojavile ocene o inflaciji, ali je vlada to tedaj podcenjevala?
Ne. Kar je bilo podcenjeno, so bile ravno tiste stvari, o katerih je vlada javnosti poročala. Osebno sem takoj v začetku druge polovice leta, ko je bilo jasno s čim imamo opravka, javno, jasno in glasno napovedal, da bo proračunski primanjkljaj znatno manjši ter da pričakujemo, da bo skoraj nič ali pa bomo imeli presežek. To je bilo podcenjeno, pozornost javnosti je bila usmerjena na fiskalno politiko, namesto da bi se osredotočila na tisto, kar se je dejansko odvijalo. Zunanji šoki, zaostreni s pomanjkanjem prave konkurence v trgovski verigi.

Ali bi bilo smiselno uvesti davek na nepremičnine?
Davek na nepremičnine je zagotovo zadeva, ki se je bomo morali še lotiti. Za zdaj na ministrstvu za finance ne načrtujemo nikakršnih dodatnih prihodkov iz tega vira – tudi v srednjem roku ne. To se pravi, da za slovenski proračun ne pričakujem kakšne velike spremembe na tem področju.

To se po volitvah lahko hitro spremeni. Kaj bi bilo po mnenju NSi treba narediti?
Nima smisla obremenjevati se s tem. Mislim, da bi morali resno preučiti tako imenovana luksuzna stanovanja. Težko bo to tudi definirati. Mislim, da do tega lahko pridemo. Da se pač nekoliko bolj obremeni tiste, ki resnično imajo. Ampak to je ocena, ki jo je treba še pripraviti.

Kdaj bi se realno lahko to uvedlo?
Treba je še dokončati kataster v celoti in ga posodobiti. Mislim, da to ni problem prihodnjih dveh, treh ali štirih let.

Nekateri vam očitajo, da je šlo preveč denarja v infrastrukturo, premalo pa v šolstvo, znanje in razvoj. Kakšno je vaše mnenje?
Mislim, da imajo takšne ocene za izhodišče napačno podlago. Ta vlada se je odločila za pospešeno dokončanje avtocestnega križa. Istočasno pa je sprejela odločitev za manjšo porabo proračunskih sredstev za ta namen in večjo uporabo dolgoročnih kreditov. To ni neka dramatična odločitev, kot jo nekateri poskušajo prikazati. Izključitev avtocest iz javnih financ je bila sprejeta leta 1998 v soglasju s strokovnjaki mednarodnega denarnega sklada. Torej pospešitev avtocestnega programa ni zahtevalo zmanjšanja izdatkov za druge namene. Če gledate podatke, so sredstva za te namene rasla hitreje kot za druge namene.

Koliko odstotkov vam kažejo vaše interne javnomnenjske raziskave?
Znova bo NSi presenetila.

Kje ima Nsi še rezerve, da boste lahko presenetili?
Povsod, po celi Sloveniji.

Zakaj vam javne raziskave kažejo drugačno sliko kot vaše interne?
To morate vprašati te strokovnjake. Naj razložijo, zakaj imajo vse od nastanka NSi težave s pravilno napovedjo. Povem vam konkretne podatke. Leta 2000 je presenečenje bilo popolno. Dobili smo osem poslancev. Pred evropskimi volitvami so nam napovedovali okoli enajst odstotkov, dobili pa smo jih nekaj čez 23. Leta 2004 tudi. Na to smo navajeni in ljudje, ki nas podpirajo, vedo, da je vedno tako.

© IFP

Glede na te podatke, ki jih imate, koliko poslancev boste imeli?
Bomo še enkrat presenetili.

Konkretne številke pa nimate v mislih?
Bomo presenetili.

S katerim ciljem pa bi bili zadovoljni?
Čimveč poslancev.

V teh volitvah se pojavlja nova desna stranka. Koliko članov ste izgubili na račun KSD?
Formalno jih je odstopilo manj kot deset.

Pa so vam kaj prekrižali načrte pred volitvami?
Nekaj časa smo že izgubili, in kot sem omenil, tudi članov, ampak to je relativno manjše število. Prav gotovo bo imelo kak učinek, a vse kaže, da ne bo velik.

Vas je te konkurence strah?
Ničesar nas ni strah.

SLS je protestirala, ko se je KDS želela imenovati SKD. Bi tudi NSi protestirala ali vam je vseeno?
Nam je vseeno, naj se imenujejo, kot želijo.

Ali Koalicija Slovenija še obstaja?
Seveda.

Zakaj pa tega nihče ne pove na glas?
Ko je leta 2004 ta koalicija oblikovala vlado, je seveda Koalicija Slovenije nekako stopila v ozadje. Sestavili smo to koalicijo, v kateri vsi kot enakopravni partnerji izvajamo ta program. Koalicija Slovenija je nastala ob koncu leta 1999 med SKD in SDS. Marca leta 2000 je prišlo do združitve SKD in SLS. Bil sem izvoljen za podpredsednika skupne stranke. Nekaj dni kasneje je ta združena stranka skupaj z SDS sestavila vlado, ki sem ji predsedoval. Potem pa je prišlo do preobrata, ko se je vodstvo skupne stranke odločilo za drugačno pot in se dejansko spremenilo v tisto "žlahtno konservativno stranko", o kateri je tolikokrat govoril takratni predsednik države g. Kučan. Vsi, ki se s tem nismo strinjali, smo šli svojo pot, in tako je nastala Nova Slovenija. Ponovno smo sklenili pogodbo z SDS in obnovili Koalicijo Slovenijo. V letu 2004 smo bili uspešni na volitvah in sestavili to vladno koalicijo.

In po volitvah, bi koalicijskega partnerja iskali v Koaliciji Slovenija?
Prav gotovo. Naravno je tako in tega se bomo držali. Kar se tiče tako imenovanih širših koalicij pa moram povedati, da smo v preteklosti to že dali skozi in se ni ravno najbolje odneslo. Leta 1992 sta SKD in SDS stopili v vlado z LDS. Kmalu se je zgodila Depala vas, potem pa je tudi predsednik SKD moral odstopiti kot zunanji minister ...

S katero stranko pa ne bi šli v vlado?
Edina resna možnost za neko politično koalicijo je, da imaš nek skupen program. Z vsemi, ki so pripravljeni imeti skupen program, sem pripravljen delati. O skupnem programu pa bodo dolge razprave.

Mislite da bi bil za Slovenijo primernejši večinski volilni sistem?
Mi smo se zavzemali za dvokrožni večinski volilni sistem, saj mislimo, da bi bilo to bolje za Slovenijo.

Bi se strinjali s tem, da bi preoblikovali sedanji proporcionalni sistem?
To bi bilo dobrodošlo. Kar je dobro za Slovenijo, je dobro tudi za Novo Slovenijo.

In če bo kdo to predlagal, boste to podprli?
Vedno resno preučimo vse predloge. Če bodo resnično dobri za Slovenijo, jih bomo tudi podprli.

Katera je vaša največja moralna napaka v življenju?
Hm, kar nekaj jih je. Nihče ni popoln, ne? Ste me presenetili s tem, ampak prvo, kar mi pride na misel, je, da se še nisem popolnoma odvadil kajenja.