Kje so bila največja razhajanja med vami in Šešokom?

Tu ne gre razhajanja na osebni ravni, vsaj, kar se mene tiče, ne. Gre za to, da se Izvršni odbor KZS skupaj z našo pisarno ni strinjal s koncepti, ki jih je Dušan Šešok zagovarjal. Dokler je na KZS pripeljal dovolj denarja, je bil upravičen do avtokratskega vodenja, v zadnjih letih, ko se je njegov prispevek manjšal, pa pač ne več. To je nekaj povsem normalnega.

Šešok je dejal, da se na zvezi preveč denarja porabi za nepomembne reči. Na primer, da ni potrebno, da se z reprezentanti sestajate trije.
Tu gre za zavesten vložek v prihodnost, v to, da imam tudi sam – pri generalnemu sekretarju Iztoku Remsu, Izvršnemu odboru, sponzorjih - veliko podpore pri gradnji vizije, usmeritve. V naslednjih letih se bo to število gotovo zmanjšalo, a drugo leto po vzpostavitvi obiskovanja,

smo so po odlični lanski izkušnji odličili, da ga zadržimo. Reprezentantom je pač potrebno dati vedeti, kaj pomenijo za slovensko košarko, jih obiskati v njihovem "delovnem okolju" ter se jim posvetiti na osebni ravni. Verjemite, to cenijo precej bolj, kot si lahko mislite.

Kaj se bo na zvezi spremenilo z njegovim odhodom? Kaj bodo prvi koraki?

Na KZS bo šlo, kot že nekaj let, gotovo navzgor. Operativno in organizacijsko vse deluje normalno, kar pa se prvih korakov tiče, so ti namenjeni nadaljni pripravi na vse letošnje reprezentančne akcije, organizacijo zaključkov večine tekmovanj, pogajanja z novimi sponzorji in partnerji ter nadaljnje širjenje našega najbolj svežega produkta, Igrive košarke za otroke od 4. do 10. leta starosti. Vlagati moramo v razvoj, prihodnost, temelje naše košarkarske piramide!

Kakšen je izpad prihodkov zaradi odhoda Iskre? Omenjenih je bilo 220.000 evrov. Za kakšen delež proračuna gre? Boste to nadomestili?
No, tu so podatki napačni. Naš proračun je bil lani nekaj čez dva milijona evrov. Enak znesek je za zdaj predviden tudi za letos. In delež Iskre in vseh sponzorjev, katerih prispevek naj bi v letu 2010 uredil nekdanji predsednik, bi znašal natanko 5,5 % proračuna. Večino tega smo že "pokrili", ob čemer seveda ne gre prezreti izjemno pomembnega dejstva - na voljo imamo enega od naših najbolj tržno zanimivih mest, in sicer sprednji del dresov devetih reprezentanc, vključno z moško člansko izbrano vrsto.

Kako odgovarjate na to, da naj bi članska reprezentanca prejemala prevelik kos denarne pogače?
Članska reprezentanca je, jasno, za KZS organizacijsko in finančno največji zalogaj. A hkrati tudi glavni tržni produkt. Če želimo vrhunsko organizacijo, moramo vanjo tudi nekaj vložiti. Bi pa poudaril, da bomo za celoten projekt moške članske reprezentance zavoljo velike iznajdljivosti, pogajanja za dobre cene in številnih kompenzacij z našimi partnerji zapravili vsaj dvakrat, če ne celo trikrat manj denarja od realnega zneska, ki bi ga sicer namenili za

delovanje izbrane vrste. Ta organizacijsko deluje vrhunsko, v Evropi se dobro ve, da z nami ni šale, da smo resen, zanesljiv in profesionalen partner, zato tudi vse laže pridemo do najboljših tekmecev in turnirjev v pripravljalnem obdobju.

Kakšni so odzivi reprezentantov do zdaj?
Za zdaj zelo dobri, je pa jasno, da je do konca sezone za večino igralcev še precej časa. Sam upam predvsem, da bodo vsi zdravi, da ne bo neprijetnih poškodb, saj je to, da teh težav ni, najboljša podlaga za pravo odločitev slehernega kandidata za nastop v reprezentanci. Vse

prepogosto pa vsi pozabljamo, da ti fantje za čast naše domovine po 10 mesecih treningov, tekem, potovanj in zapostavljanja družin v nemar pustijo še dva meseca, ko naj bi si privoščili nekaj trenutkov zase. Zato jim vselej povemo, kako zelo to cenimo in tako nam ne preostane drugega, kot da jim v zameno za njihovo odpovedovanje prostemu času na reprezentančnih pripravah ponudimo vse, kar jim lahko.

Kakšen je položaj z nekdanjim kapetanom Rašom Nesterovićem?

Pri Rašu se letos zavoljo vseh reči, ki so se dogajale na KZS, nismo oglasili, se pa z njim kmalu dobimo v Ljubljani. Zasebno ga je sicer obiskal športni direktor moške članske reprezentance Walter Jeklin in se z njim že pogovoril, vse predvsem v želji, da Raša tudi po končani karieri vključimo v delovanje KZS oziroma v slovensko košarko na splošno.

Za konec še nekaj besed o Unionu Olimpiji. Kako lahko stanje v tem klubu vpliva na celotno slovensko košarko?

To, kar se dogaja v Olimpiji, je za slovensko košarko lahko pogubno. Slovenski klubi so po ustanovitvi jadranske lige, žal, nehali razmišljati o igranju v Evropi. Tako imamo samo in le Union Olimpijo, zelo pohvalno se je Evrope lotil tudi Zlatorog iz Laškega, ki skupaj z Geoplinom Slovanom, Parklji, Krko in še nekaterimi vlaga v mlade. Če pa ugasne Olimpija, verjetno nikdar več ne bomo imeli stalnega evroligaša, to pa je poleg moške članske reprezentance, aktivnosti klubov, ki producirajo mlade, in KZS glavni vzvod za pridobivanje nadebudnih košarkarjev in košarkaric. Tu ni več časa za pretirano razmišljanje. Potrebno je udariti po mizi in klub rešiti. Sicer bo prepozno in država Slovenija ter mesto Ljubljana bosta izgubila proizvod, po katerem nas pozna sleherni košarkarski navdušenec v Evropi. Bi vi poznali mesta, kot so Vitoria, Kaunas, Gdansk, Vršac, Pau ali Treviso, če se tam ne bi igrala vrhunska košarka?