Kaj menite o finančni podpori (1,16 milijona evra), ki vam jo je namenila vlada?
Podpora je le formalna. Je nezadostna, da bi se lahko resno pogovarjali o izvedbi EP. Trenutno so razmere res take, da gre za visoke stroške, a mi kot zveza sami nismo sposobni nabrati tega zneska, ob tem pa imeti še 7,5 milijona evrov z organizacijskimi stroški.

Kaj bodo naslednji koraki Fiba Europe?

Težko je reči, saj je to prvo EP, kjer smo očitno ostali brez kandidata. Grčija je že uradno izkazala zanimanje za kandidaturo ob nižjih stroških, kot je osem milijonov. Na novem razpisu bi zelo težko kandirali. Pa ne zaradi tega, ker ne bi imeli podpore domače javnosti, temveč zato, ker smo izgubili veliko kredibilnosti znotraj evropske košarke.

In če dobi Grčija EP?
Menim, da je to vsaj neetično. Vemo, da grško gospodarstvo ne bi preživelo brez finančne injekcije evropske skupnosti. Če se to zgodi, je nekaj narobe z demokracijo v Evropi.

Že v sredo sta se sestala minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in generalni sekretar Fiba Europe Nar Zanolin ...

Organizirali smo sestanek na brniškem letališču. Pogovarjali smo se uro in minister je zagotovo dobil boljši vpogled v to, ali so pogajkanja še sploh možna. Fiba Europe je popolnoma nepripravljena na zmanjšanje pristojbine. Želeli smo si, da pogajanja vodi vlada, da ne bo nihče mogel KZS očitati, da se ne zna dogovoriti. Kar pa se tiče iskanja pokrovitelja nikoli ne reci nikoli, a z istimi pokrovitelji bi morali pokriti tudi stroške organizacije. Strinjamo se, da je 6,5 milijona evrov preveč, a Fiba Europe tega noče sprejeti. Živi v nekem svojem svetu.

Se vam zdi, da vas je vlada vlekla za nos. Z njo se pogovarjate od marca, prejšnji teden so potrebovali nekaj odloga, zdaj naj bi črpali denar s posameznih ministrstev ...
Tu ne gre za zamere. To je posel. Imamo dovolj projektov, ki smo jih morda v zadnjem času preveč zanemarili. Delali bomo naprej. Ni časa za žalovanje. Že marca smo se začeli pogovarjati z vlado, ki pa se je teh zadev začela lotevati tik pred dvanajsto. Verjetno bi to sistemsko reševanje bilo primerno, če bi imeli dovolj časa, a časovna stiska je vedno večja. Litvanci so za EP izvedeli 2004 in so imeli za organizacijo na voljo sedem let, mi imamo na voljo le slaba tri leta. Vsak dan v negotovosti je stran vržen dan. Že do zdaj smo za prijavnino in razne aktivnosti zapravili okoli 75 tisoč evrov. Škoda, da ta denar ni bil namenjen za mlajše kategorije ali žensko košarko.