Avstrijska smučarska zveza ÖSV je začela pripravljati načrte za pokrito smučišče, ki bi omogočalo smučanje in treninge tudi zunaj običajne zimske sezone. Predsednica zveze Roswitha Stadlober je napovedala ustanovitev delovne skupine, športni direktor Mario Stecher pa ocenjuje, da bi projekt lahko uresničili v treh do petih letih, je poročala APA.
Lokacija, način financiranja in končna podoba objekta še niso določeni.
Zveza išče rešitve za vse bolj zahtevne razmere za trening na naravnem snegu. Mladi avstrijski smučarji poleti že trenirajo v pokritih smučarskih centrih v tujini, med drugim v Nemčiji, na Nizozemskem in v Litvi. Po ocenah avstrijskih predstavnikov bi tak objekt omogočil celoletno vadbo, obenem pa bi smučanje približal otrokom in rekreativcem v večjih mestih.
Pokrita smučišča so v nekaterih državah že velika turistična atrakcija in športna središča. V Šanghaju septembra 2024 odprti kompleks L+Snow ima več kot 90.000 kvadratnih metrov snežne površine in približno 1,2 kilometra smučarskih prog. Vključuje tudi vodni park, hotele, restavracije in druge zabavne vsebine.
Septembra 2025 so v Shenzhenu odprli Qianhai Snow World, ki mu Guinnessova knjiga rekordov priznava naziv največjega pokritega smučarskega centra na svetu. Kompleks ima pet smučarskih prog, najdaljša meri 463 metrov, višinska razlika pa znaša 83 metrov.
Pokriti smučarski centri delujejo tudi v Evropi, med drugim na Nizozemskem, v Nemčiji, na Norveškem in v Veliki Britaniji. V Avstriji in Švici takšnih kompleksov za zdaj nimajo.
Gradnja avstrijskega objekta bi po ocenah, ki jih je navedla avstrijska javna radiotelevizija ORF, stala okoli 100 milijonov evrov ali več. Državna sekretarka za turizem Elisabeth Zehetner je poudarila, da bi bilo treba najprej pripraviti izvedljiv koncept, šele nato bi lahko določili vlogo države in drugih vlagateljev. Kot možna lokacija se omenja širše območje Dunaja, vendar uradne odločitve še ni.
Okoljske organizacije ne pozdravljajo gradnje pokritih smučišč zaradi porabe energije, vode in prostora. Upravljavec SnowWorld v nemškem Neussu je na strehi in drugih površinah namestil fotovoltaični sistem, ki obsega približno 30.000 kvadratnih metrov. Podjetje navaja, da z lastno proizvodnjo električne energije pokriva potrebe celotnega kompleksa, ter si prizadeva, da bi njegovi objekti do leta 2030 dosegli podnebno in energetsko nevtralnost.
Kljub tehnološkim izboljšavam ostaja odprto vprašanje, ali lahko takšni objekti dolgoročno zmanjšajo vpliv podnebnih sprememb na smučanje ali pa predvsem blažijo njihove posledice. Prav zato bo treba pri avstrijskem projektu poleg športnih in turističnih koristi natančno oceniti tudi stroške, porabo virov in okoljski vpliv, navajajo pri avstrijski tiskovni agenciji.
O možnosti gradnje pokrite smučarske dvorane razmišljajo tudi v Sloveniji. Predsednik zbora in odbora panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Janez Bijol je v pogovoru za STA 17. oktobra dejal, da bo takšna rešitev verjetno prej ali slej nujna, predvsem zaradi vse slabših možnosti za poletni trening na naravnem snegu.