Prav nič prvoaprilsko ni bil razpoložen selektor Matjaž Kek po enem najbolj grenkih porazov v svoji trenerski karieri. Verjetno si je želel, da bi bil zadetek Warrena Feeneyja zgolj dobra potegavščina, a to na žalost ni bila. Severni Irci so bili na domačem igrišču večino tekme v podrejenem položaju. Kapetan Robert Koren je v drugem polčasu s fantastičnim strelom stresel celo prečko, a zato je kmalu prišla kazen.

Že omenjeni Feeney je spretno in predvsem srečno premagal rezervnega vratarja Jasmina Handanovića, ki je nadomeščal bratranca Samirja, in Slovenijo poslal v obup. Sanjski začetek kvalifikacij se je zdel svetlobna leta stran, svetovno prvenstvo pa znanstvena fantastika. To je bila prelomnica, tekma za biti ali ne biti. In Matjaž Kek je to vedel. In Matjaž Kek ni obupal. Še na robu solz je spregovoril za državno televizijo, a kot to zmore le on, je ostajal neomajen in kasneje dejal:

"Neverjetno, kaj se nam dogaja. En strel nas je stal zmage. Čestitam domačim. Če ne damo gola, ne moremo pričakovati točk. Nismo izkoristili priložnosti, kar nas je udarilo po glavi. V tej skupini lahko premagamo vsakega in osvojimo dvanajst točk v zadnjih štirih tekmah." Lahko premagamo vsakega – tri besede, ki so postale sinonim za zdajšnji reprezentančni rod. Belfast bi lahko bil slovenski Waterloo, a Kek ga je s svojimi fanti spremenil v nekaj drugega, saj so se njegovi "odpisani" vrnili močnejši kot kdajkoli in utišali še zadnje dvomljivce. Zmagovita pot v Južno Afriko se je v bistvu začela s porazom.

Kvalifikacije za SP 2010, 6. kolo:

Severna Irska : Slovenija 1:0 (0:0)
Feeney (73)