Borut NunarCilji so enaki kot doslej, torej uvrstitev med osmerico na vseh večjih tekmah, čeprav so želje še višje.
Biatlonce le še dober teden dni loči od prve tekme svetovnega pokala 2009/2010, ki jo bo prihodnji teden gostil Östersund na Švedskem. V primerjavi z lansko sezono, v katero so se biatlonci podali z zdesetkano vrsto, tokrat nestrpno pričakujejo start nove, olimpijske. Direktor reprezentanc Borut Nunar se je na novinarski konferenci v Ljubljani v pogovoru z novinarji še enkrat spomnil uvoda lanske sezone, ko sta zaradi nosečnosti manjkali dve tekmovalki, Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar, Janez Marič je prestal operacijo kolena, Klemen Bauer je počasi okreval po prometni nesreči na treningu, zaradi nesreče je del sezone izgubil tudi Peter Dokl. "Letos razlogov za slabo voljo ni in vzdušje je na vrhunskem nivoju. Cilji so enaki kot doslej, torej uvrstitev med osmerico na vseh večjih tekmah, čeprav so želje še višje. Tudi lani nismo napovedali medalje na SP, a smo jo dobili, zato med sabo ne skrivamo, da bi radi višje, želimo si tudi olimpijsko medaljo, ki je še nimamo. Ne dvomim, da bomo tudi po letošnji sezoni nasmejani, saj smo za sezono dobro pripravljeni," je dva dni pred odhodom v Skandinavijo povedal Nunar.
Trener ženske vrste Tomaš Kos je še enkrat izpostavil dobre pogoje v pripravah na sezono ter poudaril pomen novega centra na Pokljuki, saj sta imeli s tem precej olajšan trening tudi obe povratnici v ekipo, po novem biatlonski mamici, Tadeja Brankovič Likozar in Dijana Ravnikar. "Vesel sem, da imamo spet nekoliko širšo žensko vrsto in da bomo spet lahko nastopali s štafeto, s katero smo se v preteklosti že uvrstili na stopničke," je bil optimističen Kos, ki letos ne trenira več Teje Gregorin, zato pa s Klemnom Bauerjem dela na strelskem treningu: "Klemen je naredil velik napredek, zdaj pa mora to prenesti še na tekmo," je še povedal Kos.
Uroš VelepecŽelim si, da bi moji fantje po vzoru nogometašev, ki so premagali Ruse, dokazali, da tudi majhni lahko premagajo velike.
Vnovič je bil standardno optimističen in dobre volje tudi moški trener Uroš Velepec, ki skrbi tudi za Gregorinovo, skupaj pa si želita, da bi predvsem tekaško napredovala: "Tukaj trenira s fanti, ki so hitrejši od nje in ima zelo dober sparing. Mislim, da je napredovala, kar pa bodo pokazale prve tekme." Seveda Velepec spet ni mogel mimo svoje vedrine: "S Tejo smo zdaj vsi skupaj videti precej lepše in fantje se kar tepejo, kdo bo sedel ob njej za mizo." O moških ciljih pa: "Prihodnji teden bo pokazal, kako smo delali. Razlogov za slabe izide ni. Želim si, da bi moji fantje po vzoru nogometašev, ki so premagali Ruse, dokazali, da tudi majhni lahko premagajo velike, predvsem pa, da bi ohranili hladno glavo tudi na strelišču, podobno kot je bila slovenska obramba mirna v dvoboju z Rusi."
1.12.-6.12. Östersund
10.12.-13-.12. Hochfilzen
16.12.-20.12. Pokljuka
5.1.-10.1. Oberhof
12.1.-17.1. Ruhpolding
19.1.-24.1. Anterselva
11.3.-14.3. Kontiolahti
17.3.-21.3. Holmenkollen
24.3.-218.3. Hanti Mansijsk
Prvi adut v novi sezoni je nedvomno Teja Gregorin, lani na SP nosilka srebrne medalje, prve za slovenski biatlon na največjih tekmovanjih. Že lep čas Gregorinova ne skriva, da se želi na olimpijskih igrah v Vancouvru boriti za medaljo, kar je bil tudi glavni razlog za menjavo trenerja: "V svetovnem pokalu pa si želim nekakšno konstantno nastopanje, podobno kot pred dvema letoma." Posebej težka tekma čaka Brankovičevo, ki je zaradi poroda in poškodbe rame počivala kar dve leti in bo morala najprej že ta konec tedna na pokalu IBU v Idreju potrditi normo za nastop na tekmi svetovnega pokala. "Verjamem, da mi bo to uspelo. Nisem še popolnoma vrhunsko pripravljena, imam velike rezerve v kondiciji in moči, a uvrstitev v svetovni pokal ne bi smela biti vprašljiva," pravi Brankovičeva. Tudi Ravnikarjevi manjka še kanček forme, predvsem tekaške: "Upam, da bo iz tekme v tekmo boljše."