Je umik Toyote, BMW-ja in Honde, treh velikih avtomobilskih gigantov oziroma treh tovarniških ekip, res usoden za prvenstvo formule 1, kot bi radi nekateri prikazali (o tem ste v komentarjih pod člankom o umiku Toyote v sredo pisali tudi vi, dragi bralci)? Za vse tiste, ki formulo 1 poznamo bolje oziroma jo spremljamo dlje, je odgovor jasen: ne, ni usoden! Formula 1 je bila v 60 letih svojega obstoja predvsem tekmovanje zasebnih moštev (britanskih garažistov, kot bi rekel Enzo Ferrari) in Ferrarija. Malce drugačna je postala v zadnjem desetletju, ko so z desetinami milijonov evrov (in ne z znanjem, kakšnega premorejo inženirji v ekipah McLaren, Williams, Red Bull, Brawn, Ferrari) v vrh skušali priti Toyota, BMW in Honda. Ja, točno te ekipe, ki so zdaj odšle.

Toyota je pred letom 2002 nastopala v reliju, na vzdržljivostnih dirkah, v tekmovanjih enosedežnikov pa v Ameriki in doma na Japonskem. Šele tedaj so se odločili za formulo 1. V osmih sezonah v elitnem tekmovanju na 139 dirkah niso dosegli niti ene zmage, kaj šele da bi se potegovali za naslov prvaka. Kljub nekaj dobrim dirkačem (Ralf Schumacher, Jarno Trulli) si razen na Japonskem niso ustvarili večje navijaške baze. Honda, ki je formulo 1 zapustila pred letom dni, je kot tovarniško moštvo nastopala od leta 2005 in pred tem pet sezon v 60. letih. Dve zmagi sta bili zgolj obliž na katastrofalne rezultate. Honda sicer ima šest naslovov, a zgolj kot dobavitelj motorjev McLarnu in Williamsu med letoma 1986 in 1991. A uradno so ti naslovi pripisani omenjenima dvema zasebnima ekipama. Tudi Honda kljub dirkaču najvišjega ranga Jensonu Buttnu ni pridobila naklonjenosti gledalcev.

BMW je v formulo 1 vstopil leta 1980, a le kot dobavitelj motorjev eni najuspešnejših zasebnih ekip Brabhamu. Odšli so po osmih sezonah in se v enaki vlogi vrnili dobrih deset let kasneje. Kot partner Williamsu in Sauberju niso dosegli veliko in padla je odločitev, da prevzamejo Sauberja, da bi kot tovarniško moštvo prišli v vrh. Ena zmaga v štirih sezonah ni bila dovolj. BMW je bil za formulo 1 sicer pomemben iz tehnološkega vidika: v 80. je bil gonilna sila izdelave turbo motorjev, letos je želel biti številka 1 v izdelavi sistema Kers (da bi ga nato prenesel v osebne avtomobile). Slednje mu je spodletelo, kar je eden od razlogov za umik. Za razliko od Honde in Toyote si je v Evropi (tudi v Sloveniji) med ljubitelji bmw-jevih avtomobilov izoblikovala baza navijačev njihove ekipe formule 1. To je glavni razlog, da nekateri menite, da je njihov umik slab za formulo 1.

Formulo 1 tako kot vsak šport naprej vlečejo navijači. Omenjene tri ekipe so jih imele tako malo, da za obstoj tega športa njihov umik ni problematičen. V prvi vrsti sta pomembni dve ekipi: Ferrari in McLaren. Pavšalna ocena bi lahko bila, da za ti dve ekipi navija 80 odstotkov gledalcev formule 1. Njima sledita Williams in Renault, nekaj odstotkovnih drobtinic pa si delijo ostali. Ker obstoj Ferrarija, McLarna in Williamsa v formuli 1 ni več pod vprašajem, tudi samo tekmovanje ni. Letos smo lahko videli, da sta tudi trmoglava Fia in Bernie Ecclestone pripravljena popustiti, da bi Ferrari ostal. In če lahko ostane Williams, ki je že nekaj zadnjih sezon v rdečih številkah, lahko ostane vsak, ki ima ljudi predane formuli 1. To je pozimi dokazal Ross Brawn, ki je s svojim znanjem in ljubeznijo do tega športa dokazal, kdo je pravi član formule 1.

Avtomobilski giganti odhajajo, prihajajo neznani palčki, ki bodo formulo 1 naredili za drugi GP2. To je dodatni pomislek kritikov zadnjih premikov. Res je, da si USF1, Manor, Campos in Lotus ne bodo pridobili niti toliko navijačev, kot jih ima Brawn ali jih je imel BMW. A te ekipe ne prihajajo kot nadomestek BMW-ju, temveč kot 10., 11., 12. in 13. moštvo formule 1. Ob koncu sezone 2010, če jo bodo uspele končati, najverjetneje niti ne bodo na veliko višjih mestih. Plus za formulo 1 so zato, ker več dirkalnikov pomeni več akcije in ne zato, da bi imela formula 1 več različnih zmagovalcev. Ko sta letos zmagovali ekipi Brawn in Red Bull, večini gledalcev (zgoraj omenjenim 80 odstotkom) to ni bilo všeč. Za popularnost formule 1 so dovolj Ferrari, McLaren, Renault, Williams in še ena ali dve zasebni ekipi (trenutno sta to Red Bull in Brawn). To so tudi najuspešnejša imena v 60-letni zgodovini tega tekmovanja (kot lahko razberete iz dodane statistike). Še to: med temi najuspešnejšimi je tudi Cosworth (Ford), ki se vrača kot dobavitelj motorjev petim ekipam. Zgolj Ferrari ima več naslovov prvaka kot Cosworth, ki mu nekateri delate krivico in ga dajete v nič. Ford je obenem tudi dokaz, da je za formulo 1 pomembna tudi ZDA.

Formula 1 se bo v svoji 61. sezoni vrnila k svojim koreninam, ko ni bil najpomembnejši denar, temveč znanje inženirjev (načrtovalcev dirkalnikov), strategov in dirkačev. Za navijače bi morala biti zanimivejša, edini, ki bo imel zaradi umika avtomobilskih koncernov nekaj glavobolov, bo Ecclestone, saj mu bo v mošnjiček kapnilo nekaj manj milijonov.