Niki Lauda

Število dirk: 177 Število zmag: 25 Število naslovov prvaka: 3 Število prvih štartnih mest: 24 Prva dirka v formuli 1: VN Avstrije 1971 Prva zmaga v formuli 1: VN Španije 1974 Zadnja dirka v formuli 1: VN Avstralije 1985 Zadnja zmaga v formuli 1: VN Nizozemske 1985

Andreas Nikolaus Lauda , poznamo ga kot Nikija Laudo, je bil rojen v bogati dunajski družini. Avtomobile je vzljubil že kot otrok. Oče mu je, ko je imel Niki le 15 let, kupil hrošča s platneno streho. In fant se je začel predano posvečati avtomobilizmu. Bil je slab študent, a je že v gorskih dirkah v seriji Cooper pokazal pomembne značajske lastnosti, ki so mu pozneje pomagale utirati pot v svet formule 1.

Lauda je skozi vso kariero slovel po svoji odločnosti in spretnosti, s katero je znal družinsko premoženje uporabiti v svoj prid. Leta 1971 si je z najemom ogromnega kredita plačal mesto v formuli 2 in tako postal moštveni kolega Ronnia Pettersona . Že leta 1972 je sedel tako v kokpit bolida formule 2 kot v kokpit bolida formule 1. Čeprav njegovi rezultati v tem obdobju niso bili laskavi, je z vožnjami opozoril na svoje kakovosti. Ključni sta bili predvsem dirki formule 2 v Zolderju in Monte Carlu. Na prvi si je zagotovil prve točke, na drugi je prvič stopil na oder za zmagovalce.

Niki Lauda leta 1974, ko je v svoji prvi sezoni s Ferrarijem zmagal na VN Španije. © AFP

	Vedno si želim ekstremov! Niki Lauda

Leto 1974 je bilo za Laudo prelomno. Pred začetkom sezone se mu je obetal kataklizmatičen konec kariere. Kredita, ki ga je vzel, da bi si zagotovil dirkanje, ni mogel odplačati, ker pa družina ni podpirala njegovega dirkanja, se je zdelo, da bo Lauda svet dirkaškega športa zapustil brez pomembnejših dosežkov. Tedaj pa ga je kot strela z jasnega presenetil klic Luce di Montezemola, novega športnega direktorja pri Ferrariju. Italijansko moštvo, ki se je v tem času po globoki krizi začelo postavljati na noge, je namreč potrebovalo nekoga, ki sicer ne bi bil renomiran, bi pa imel izvrsten potencial.

S Ferarrijem je Lauda doživel težko pričakovani preobrat. Podobno kot je dvajset let pozneje za bliskovit razvoj dirkalnikov iz Maranella skrbel Michael Schumacher, je tudi Niki Lauda skozi vse obdobje sodelovanja s Ferrarijem skrbel za konstantni napredek moštva. V boksih je zelo pogosto ostal ure po tem, ko so že vsi drugi dirkači odšli. Po prvi sezoni z novim moštvom in dveh prvih ter treh drugih mestih je končno napočil Laudov čas. S petimi zmagami je leta 1975 prvič postal svetovni prvak. To je čas, ki se ga v svojem avtobiografskem delu spominja kot neverjetnega obdobja.

Veselje Nikija Laude leta 1977 ob osvojitvi drugega naslova svetovnega prvaka formule 1. © AFP

	Lauda je sedel v ognjenih zubljih in po moji oceni smo potrebovali vsaj eno minuto, da nam je uspelo odpeti njegove zaščitne pasove. V vmesnem času se je od nekod pojavil Ertl z gasilno napravo in začel gasiti osrednji del dirkalnika. Guy Edvards

Sezono 1976 je, spodbujen z novo samozavestjo, Lauda začel suvereno. Zmagal je na štirih od šestih dirk. Njegov najbližji zasledovalec Jody Scheckter je imel več kot dvakrat manj točk. Tedaj pa se je zgodila VN Nemčije. V drugem krogu Nürburgringa je zaradi okvare zadnjega vzmetenja Lauda izgubil oblast nad dirkalnikom. Zavrtel se je, treščil ob zaščitni zid in se odbil nazaj na dirkališče. Nekaj trenutkov za tem se je vanj zaletel še Brett Launger, pri čemer je Laudov ferrari zajel ogenj. Sledila je reševalna akcija, v kateri so se Laudovi tekmeci izkazali kot veliki ljudje. Launger je izstopil iz razbitine svojega bolida, Arturo Merzario, Guy Edvards in Harald Ertel so svoje dirkalnike nepoškodovane parkirali ob progi. Vsi štirje so se lotili tveganega reševanja. Izkazala sta se predvsem Ertl, ki je izjemno hitro priskrbel gasilni aparat in zadušil ogenj, ter Lauger, ki je Laudo potegnil iz bolida.

Lauda je po dogodku sam vstal in odšel do izhoda z dirkališča, potem pa se je onesvestil in se v komi več dni bojeval za preživetje. Kljub resnim opeklinam na desni strani obraza ni želel ostati v bolnišnici. Po operaciji, v kateri so mu kirurgi usposobili veke na levem očesu, se je Lauda vrnil na dirkališče. Izpustil je sicer dirki za VN Avstrije in VN Nizozemske, na VN Italije pa je spet sedel za volan. Sezona je postala zelo napeta in mesto prvega Laudovega zasledovalca je od Scheckterja prevzel James Hunt. Slednji je v drugi polovici sezone postal neustavljiv. Zmagal je na VN Kanade in na VN ZDA ter se Laudi pred zadnjo dirko sezone približal na vsega devet točk zaostanka. Prvenstvo je tako ostalo odprto vse do zadnje dirke. Na VN Japonske v Fujiju pa je dirkače presenetil izjemen naliv. In Lauda je pod vtisom izkušnje iz Nürburgringa že v začetku dirke z drugega mesta zapeljal v bokse rekoč, da je pod takimi pogoji nemogoče voziti. Na dirki je zmagal Hunt in tako za eno točko v skupnem seštevku prehitel Laudo ter postal prvak.

Niki Lauda leta 1983, v eni svojih zadnjih sezon, z moštvenim kolegom Alainom Prostom © AFP

	Vdaja je beseda, ki je Lauda ne pozna! Niki Lauda

Italijanski mediji so Laudo zaradi izgube naslova raztrgali, skrhan pa je bil tudi Laudov odnos z Enzom Ferrarijem . Čeprav se je Lauda leta 1977 s Ferrarijem vnovič povzpel na tron najboljšega voznika formule 1, prejšnjega vzdušja v moštvu ni bilo več. Zato je leta 1978 prestopil v Parmalat Racing Team , ki sta ga vodila Bernie Ecclestone in Gordan Murray . Z novim dirkalnikom je sicer dosegel eno zmago, a se je leta 1979 med kvalifikacijami na dirki za VN Kanade odločil, da mu ni več do dirkanja in ravnodušno zapustil moštvo.

Niki Lauda je danes komentator. © AFP

Lauda je eden od redkih dirkačev, ki se mu je po daljšem premoru uspelo vrniti v karavano formule 1. Po dveh letih si je želel dokazati, da je še sposoben velikih dirkaških dejanj in se je pridružil moštvu Marlboro McLaren International . Leta 1984 je tretjič postal prvak. Iz aktivnega dirkanja se je dokončno umaknil leta 1985, ko je z eno zmago in enajstimi odstopi v konkurenci zasedel deseto mesto. Začeli so ga izrivati mlajši vozniki, predsem Alain Prost in Ayrton Senna .

Preberite še

Portret: Graham Hill Portret: Enzo Ferrari

Leta 1992 je Lauda s Ferrarijem sklenil enoletno pogodbo in postal svetovalec moštva, leta 2001 pa je sklenil pogodbo z Jaguarjem in postal član vrhovne uprave moštva, od leta 2002, ko je bila zaradi slabih rezultatov pogodba z njim prekinjena, pa Niki Lauda dela kot strokovni komentator na nemški televiziji.