Na zimskih olimpijskih igrah je pomembno zmagati, vendar strokovnjaki menijo, da se je pogosto bolje vrniti domov kot tretjeuvrščeni kot pa biti drugi. Gre za jezikovni fenomen jezika, znan kot "protiresničnostno mišljenje" oziroma "kaj bi bilo, če bi bilo", je povedala psihologinja in univerzitetna profesorica Victoria Medvec.

"Na splošno so dobitniki bronastih medalj srečnejši od tistih, ki dobijo srebrno medaljo," je Medvecova povedala za časnik Globe and Mail. Razložila je še, da tretjeuvrščeni mislijo pozitivno ("imam vsaj medaljo"), kar povečuje njihovo zadovoljstvo. Nasprotno pa drugouvrščeni po navadi razmišljajo prav nasprotno, v smislu "ko bi le zmagal", kar zmanjšuje njihovo srečo.

Raziskava o obnašanju športnikov je zajela pričevanja ob podelitvah medalj na poletnih olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni. Raziskovalci, med katerimi je bila tudi Medvecova z Northwestern University’s School of Management v Illinoisu, so nosilce bronastih in srebrnih medalj povprašali, kako na podlagi lastnih izkušenj ocenjujejo vrednost odličij.

Raziskava je razkrila neskladnost med predstavo za javnost in osebnim zadovoljstvom, je povedala Victoria Medvec. "Tisti, ki objektivno dosežejo večji uspeh, se dejansko lahko počutijo slabše od onih, ki so jih presegli."

Pričakovanja sponzorjev, soigralcev in navijačev lahko veliko prispevajo k temu, da se tekmovalec počuti razočaran, dodaja Saul Miller, psiholog iz Vancouvra. Olimpijski slogani dajejo prednost sodelovanju pred zmagovanjem, toda to je po Millerjevem prepričanju "danes bolj ali manj sranje".