Preberite še ...

Evropa spila moči

Toneta Tislja lahko kar precej skrbi. Njegova ekipa je v velenjski Rdeči dvorani doživela že drugi poraz v sezoni, ki ni niti na polovici. Razigrani rokometaši Gorenja so slavili v izjemnem vzdušju, ki so ga med drugim začinili trije rdeči kartoni, polna dvorana navijačev obeh ekip in privlačna igra. Verjetno se je odločilni trenutek srečanja zgodil že v prvem delu tekme, ko so v 24. minuti varovanci Ivice Obrvana , izkoriščujoč napake Celjanov ter razpoloženost Ivana Čupića, Boštjana Kavaša in Matevža Skoka v vratih, povedli za sedem zadetkov. Od tam za Celjane ni bilo več vrnitve. Niti po naključju se seveda niso predali, ampak vneto izkali načine za morebitno serijo golov. Ta je sicer prišla z Alemom Toskićem v glavni vlogi, a je bila prekratka, da bi se izid utegnil bistveno spremeniti. Gorenje je imelo preveč vročih igralcev.

MIK 1. liga, 7. kolo

Gorenje : Celje P. L. 30:25 Slovan : Merkur 26:26 Krka : Prevent 24:31 T. Trebnje : Rudar EVJ 35:26 Ribnica R. H : J. Ormož 27:27

Marko Bezjak je bil domiseln pri organizaciji igre, Ivan Čupić je zadeval tudi iz domala nemogočih položajev in z mirno roko izvajal sedemmetrovke, Sergo Datukašvili je tresel mrežo tedaj, ko drugim ni šlo ... Skratka, ob eksploziji navdušenja domačih navijačev ose prvakom niso ponudile misli na kaj več kot znižanje zaostanka na pet zadetkov minusa. Ob tem je seveda treba dodati tudi dejstvo, da Tone Tiselj ob že daljši odsotnosti Mirzada Terzića in vnovični poškodbi Miladina Kozline ni imel koga postaviti na položaj levega zunanjega, zato je tam igral David Špiler , Vasja Furlan pa je prevzel naloge organizacije igre. Ob vseh težavah je udarec, ki mu je onemogočil nadaljevanje tekme, dobil še Nikola Kojić .

Aljoša Štefanič in Marko Bezjak sta skupaj igrala že v Ormožu, zdaj pa sta se njuni karieri prekrižali še v Velenju. © Gregor Katič

Čeprav ni bil najboljši strelec, ta naziv si je prislužil Ivan Čupić za devetimi zadetki, pa je bil Marko Bezjak eden od arhitektov velenjske zmage. Srednji zunanji, doma iz Ormoža , je Gorenje okrepil pred letošnjo sezono. V domačem okolju so že zelo zgodaj prepoznali njegov talent in že z 18 leti je dobil na roko kapetanski trak, kar je sila redek pojav. V zadnjih letih je bil med najboljšimi igralci lige. Pred lansko sezono je bil z eno nogo že v Gold Clubu , nato pa se je vseeno odločil ostati še leto dni v Ormožu. 22-letni nekdanji mladinski reprezentant je okusil tudi že vzdušje članske izbrane vrste, po nekaj začetnih težavah pa se zdi, da se je dodobra aklimatiziral v Velenju. Ima izjemno rokometno domišljijo, pregled nad igro, sijajno sposobnost improvizacije in seveda tehniko.

	Za dvoboj s Celjani smo imeli časa le za dober trening, in če bi kdo ponudl manjšo razliko, bi jo z veseljem sprejeli. Ivica Obrvan

Vse to je pokazal tudi na derbiju. "Mislim, da je srečanje odločila odlična obramba. Odigrali smo zelo bojevito tekmo in zelo kolektivno. Celje je tudi brez poškodovanih igralcev ekipa za vrh, vredna vsega spoštovanja. Nanj smo se izjemno dobro pripravili. Menim, da končni rezultat ne razodeva vsega truda, ki smo ga vložili v to zmago. " Kako vam je uspel preskok iz Ormoža v Gorenje, ki je klub z evropskim profilom? "Na začetku je bilo težko, tu imam drugačno vlogo kot v Ormožu. Vendar ko igra vsa ekipa dobro, je tudi meni lažje. Zdaj smo že veliko bolj uigrani kot na začetku sezone," je povedal Bezjak, ki ima z Gorenjem štiriletno pogodbo. Nato pa se želi, če se bo ponudila za to priložnost, preizkusiti tudi v tujini, vmes pa izživeti še reprezentančne ambicije. Z Bezjakom, Sebastianom Skubetom iz Trima, Vasjo Furlanom iz Celja ter Deanom Bombačem in Nejcem Poklarjem iz Kopra ima slovenska reprezezentanca šopek nadarjenih srednjih zunanjih, iz katerega bi preprosto moral vzcveteti vsaj en vrhunski organizator igre, ki je za za uspeh rokometne igre tako pomemben.