Naslovnice

Leta 1976 se je slika Nadie Comaneci pojavila na naslovnicah številnih revij: The Time, Newsweek in Sports Illustrated.

V času olimpijskih iger je prav, da se tudi v Časovnem stroju spomnimo na športnico, ki je v preteklosti najbolj blestela prav na največji športni prireditvi na svetu. Tokratni Časovni stroj bomo namenili Nadii Comaneci , romunski telovadki, ki je s svojimi predstavami zaznamovala tako OI leta 1976 v Monteralu kot tudi OI štiri leta kasneje v Moskvi . Skupno je osvojila kar pet zlatih medalj, tri srebrne in eno bronasto. V zgodovino OI pa se je brez dvoma vpisala s popolnim nastopom na dvovišinski bradlji, ko je bila na OI v Monteralu kot prva telovadka nagrajena z oceno deset.

Comanecijeva je že pri 14 letih nadvse uspešno nastopila na OI. © AFP

"Upanje"
Nadia Elena Comaneci se je rodila 12. novembra 1961, mama Stefania pa ji je dala ime, potem ko si je ogledala film z glavno junakinjo, katere ime je bilo Nadja. Glede na to, da je to v Rusiji zgolj krajša verzija imena Nadježda , ki pomeni "upanje", se je Stefania odločila, da se bo tako imenovala tudi njena hči. Nadia je svojo športno pot začela pri šestih letih, ko se je pridružila lokalni ekipi "Flame", kmalu pa so njene sposobnosti opazili tudi drugi strokovnjaki s področja gimnastike. Že leta 1970 je postala najmlajša romunska telovadka, ki je osvojila naslov državne prvakinje.

V naslednjih letih je v mladinski konkurenci dosegla praktično vse, kar se v tej kategoriji sploh lahko doseže. Pot na sam svetovni vrh je začela leta 1975, leto dni pred svojimi prvimi olimpijskimi igrami. Ena redkih tekmovalk, ki jo je lahko premagala, je bila Nellie Kim in prav dvoboji teh dveh nasprotnic so zaznamovali 70. leta v gimnastiki. Marca 1976 je nastopila na Ameriškem pokalu v New Yorku , natančneje na Madison Square Gardnu , kjer so ji na enem izmed orodij sodniki prisodili oceno deset. Tak dosežek ji je uspel tudi na dvovišinski bradlji na tekmovanju na Japonskem . Ogledate si lahko nastop Comanecijeve na OI, ko si je prislužila najvišjo možno oceno.

Preberite še ...

En in edini Dream Team Večno drugi, a najbolj priljubljen Od plavalca do Tarzana Nykänen: Skoki, ženske in alkohol Še Bog ne bi mogel igrati bolje

Čista desetka za popoln nastop
Že pri 14. letih pa je nastopila na olimpijskih igrah v Montrealu in prvič v zgodovini iger se je zgodilo, da je telovadka v gimnastiki prejela oceno deset – to ji je uspelo na dvovišinski bradlji. Poleg treh zlatih medalj je v Montrealu osvojila še srebrno in bronasto. Njenih dosežkov pravzaprav ne more preseči nobena telovadka, saj so zdaj določili, da tekmovalke, mlajše od 16 let, na OI ne morejo nastopiti. Nadia je tistega leta postala osebnost leta, Associated Press pa jo je drugič zapored razglasil žensko športnico leta.

Po OI je sledilo krizno obdobje. Zaradi politične situacije je morala zamenjati okolje, poleg tega je le s težavo prebolela ločitev staršev. Med drugim je morala na SP leta 1978 zaradi zastrupitve krvi predati že praktično dobljeno tekmo. Nasvetov zdravnika, da mora počivati, ni upoštevala in kmalu zatem je romunski reprezentanci pomagala do osvojitve prvega ekipnega zlata na SP. Šele po tekmovanju je odšla na okrevanje. Kljub vsem težavam se je leta 1979 vrnila med najboljše in leto kasneje so že bile na vrsti OI , tokrat v Moskvi, kjer je Comanecijeva svojo zbirko medalj dopolnila z dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama.

Nadia Comaneci si je življenje uredila v Oklahomi. © AFP

Prebežala v ZDA
Leta 1981 se je skupaj s trenerkama Belo in Marto Krolji udeležila ameriške turneje. Njeni trenerki sta to izkoristili in ostali v ZDA , medtem ko se je Comanecijeva, kljub upokojitvi, vrnila domov in bila vseskozi pod budnim očesom državnih nadzornikov. Tudi leta 1984, ko si je ogledala poletne OI v Los Angelesu , je bila pod strogim nadzorom. Iz države je zbežala šele pet let kasneje, tik pred revolucijo. Najprej jo je pot vodila prek Madžarske v Avstrijo , nato pa se je preselila v Montreal.

Najpomembnejša

Leta 1999 je Comanecijevo TV hiša ABC News razglasila za eno izmed stotih najpomembnejših žensk 20. stoletja.

Kasneje se je na povabilo Barta Connerja , s katerim sta se spoznala že na OI leta 1976, preselila v Oklahomo , kjer sta se leta 1994 tudi zaročila. Po padcu komunizma in Ceausescuja sta se dve leti kasneje lahko poročila kar v Bukarešti. Šele leta 2001 je Comanecijeva dobila dvojno državljanstvo, dve leti kasneje pa je napisala tudi avtobiografijo z naslovom Letters To A Young Gymnast . Skupaj z Bartom Connerjem imata tudi tri leta starega otroka Dylana Paula Connerja .