Preberite še ...

Kamenica: Podkupnine so dovoljene Nemška sodnika v preiskavi EHF

Leon Kalin je bil nekdaj v paru z Enesom Koričem eden najboljših sodnikov na svetu, za njima je 18-letna kariera. V zadnjem času je zelo dejaven tako v evropski kot v svetovni rokometni zvezi. Ima izjemno veliko izkušenj, saj je v različnih vlogah sodeloval na nešteto tekmah. V zvezi s podkupovanjem se je v zadnjih dneh omenjalo tudi njegovo ime, kar je odločno zanikal .

Leon Kalin meni, da steklenica vina ali majica, darovani sodnikom, še nista korupcija. © EPA

Vaš komentar na zadnje sodniške afere?
Mislim da so zadnja dogajanja v zvezi s sodniki podobna lovu na čarovnice. Osebno lahko trdim, vsaj za tiste, ki sodijo največja tekmovanja, da je njihovo obnašanje in odnos do dela usmerjen v poštenje in korektnost. Žalosten sem zaradi tega, kar se je zgodilo nemškima sodnikoma, Lemmeju in Ullrichu. Ko si v Rusiji, nimaš kakšne velike možnosti zvečer hoditi na ulico, ampak ostajaš v hotelu. Omenjena sodnika sta z menoj in Enesom Koričem sodila dolga leta. Skupaj smo bili tudi v Sydneyju, zato ju poznam dolga leta. Osebno mislim, da nimata nič pri tem in da nista nikoli nič vzela. Seveda pa je čudno, ko prideš na carino in imaš v kovčku 50.000 dolarjev. Očitajo jima, da sta vzela denar in da stvari nista prijavila. Sam se sprašujem, ali bi v primeru prijave evropska rok. Zveza Lehmmeju in Ullrichu ter njunima družinama lahko zagotovila varnost. Če je v dogajanje vključena neka mafijska zgodba, kdo lahko zagotovi varnost? Potem se takšne stvari ne prijavljajo … V času najine sodniške kariere sva bila z Enesom velikokrat gosta različnih ekip, vendar se je vse končalo pri steklenici vina, kosu sira, majici ali kakšnem spominku. Ciudad Real ima običaj vsakemu sodniku dati kos sira. Če se to imenuje korupcija, potem res ne vem, za kaj gre.

	Nehati moramo z vrtičkarstvom oz. zapiranjem v lokalna okolja. Premajhni smo, da bi bili na tak način uspešni na svetovni ravni. Leon Kalin

So sodniki iz vzhodnih držav bolj nagnjeni k podkupovanju?
Nekorektno od mene bi bilo, da to komentiram, ker nisem bil pri teh rečeh nikoli zraven. Lahko izhajamo iz predpostavke da za nekoga z Vzhoda 300 evrov pomeni skoraj mesečno plačo, ampak jaz vseeno menim, da so sodniki pošteni in da steklenica vina, kos sira ali majica še vedno ne pomenijo podkupovanja. Tudi v življenju velja, da je človek nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda. Glede Nemcev sem prepričan, da če bi ta denar prišel v Nemčijo, bi šel na nemški rokometni zvezi skozi neko prijavo. Ampak prijaviti nekoga, ko si še v Rusiji, je čisto nekaj drugega kot prijaviti nekoga, ko si še v Nemčiji. Verjamem v njiju in želim, da bi uspela dokazati svojo nedolžnost.

Pomembna figura

Leon Kalin je v EHF (Evropska rokometna zveza) delegat za tekme visokega rizika, v IHF (Svetovna rokometna zveza) pa je predsednik komisije za organizacijo in tekmovanje.

Kako je z (materialnim) statusom sodnikov?
Že od nekdaj me boli, da nismo nikoli uspeli urediti statusa sodnikov in delegatov. Nekoč sem delal analize stroškov sodnikov. Tam se vidi velika razlika med Norveško, Španijo, Francijo in Nemčijo, pa tudi Hrvaško, ki ima nižji življenjski standard kot mi, in nami, ki smo nekje na sredini. Sodniki si lahko popolnoma sami organiziramo potovanja, nekdo mora zagotoviti le proračun, ki nam bo to omogočal. Menim, da bi morali biti sodniki popolnoma ločeni od klubov oz. da ne bi smeli imeti stikov z vodilnimi možmi klubov, saj bi se tako lahko izognili pritiskom. Zdaj pa so sodniki vedno odvisni od nekoga iz kluba, da jih bo na primer peljal iz dvorane na letališče. Nikoli ne veš, ali boš zmerjan, in kako se bo ta človek obnašal do tebe, ker je morda izgubil tekmo. Tudi EHF bi morala s svojimi sredstvi pomagati pri financiranju sodnikov.

Leon Kalin je med drugim sodil tudi finale Lige prvakov leta 2000 med Barcelono in Kielom. © Lojze Grčman

	Tudi jaz sem izpolnil formular, ki ga je poslala EHF, in tam označil: Ne, nikoli me nihče ni kupil in nikoli ne nihče ni prodal! Leon Kalin

Konkretno kakšno plačilo dobijo sodniki za sojenje na primer v Ligi prvakov?
Za Ligo prvakov dobi sodnik 400 evrov, plačano letalsko vozovnico in stroške prihoda na letališča. Delegat dobi 200 evrov in omenjene stroške. Ekipa je dolžna zagotoviti hotel in prehrano. V Nemčiji dobijo sodniki 500 evrov, v Evropi 400, zato menim, da sodniki tega ne počnejo zaradi denarja. Konec koncev za to porabijo veliko časa. V službi je vedno težje jemati dopust. Če sodiš v elitni skupini, si od družine odsoten 60 dni na leto. Zato so omenjena denarna nadomestila res mizerna. Po ekonomski moči EHF bi se te stvari z lahkoto odpravile.

Vaše mnenje o slovenskih sodnikih?
Mislim, da smo Slovenci lahko ponosni na svoje rokometne sodnike. Linija sojenja, ki sta jo začela Štefan Jug in Herbert Jeglič, nadaljevali pa smo jo midva, Darko Repenšek in Janko Požežnik, Robert Krašna in Tomo Vodopivec, Peter Ljubič in Nenad Krstič, je kontinuiteta.

V Ciudad Realu, kjer nastopa tudi Sergej Rutenka, imajo zanimiv način gostoljublja do sodnikov. © EPA

V slovenski ligi se je v zadnjem času uveljavil žreb za sodniške pare, tako da se klubi ne morejo pritoževati, da je bil kakšen sodniški dvojec pristranski oz. dodeljen namerno. Izboljšava ali ne?
Na tekmah, ki so odločilne predvsem za prvo mesto, moramo ekipam omogočiti najboljše sodnike. Vemo, da imamo med sodniškimi pari različen nivo kakovosti. Popolnoma logično je, da se mora kriterij nevtralnosti upoštevati, vendar je vprašanje, kaj je za Slovenijo nevtralno. Dva milijona nas je, z enega konca na drugega pridemo v nekaj urah. Slaba reklama za rokomet je, če gledamo tekmo ekip z vrha lestvice po TV in delo sodnikov ni na ravni obeh moštev.

Kdaj se bo spet začela pravljica slovenskega rokometa?
Klubi so sicer v fazi zmanjševanja proračuna, ampak me razveseljujejo rast kakovosti Krima, lepa Olimpijina ekipa, celjska ženska ekipa. Verjamem, da se bo moška reprezentanca uvrstila na EP v Avstriji in na SP na Švedskem. Tako se bomo vrnili na takšno raven kot takrat, ko smo bili prisotni na olimpijskih igrah. Včasih imamo določene probleme v komunikaciji. Pripadnost reprezentanci je ena od vrlin, v kateri nas južni sosedje prekašajo. Na to se nanašajo tudi odpovedi vabil v reprezentanco. Vendar se tudi te stvari menjajo. Menim, da bomo morali imeti pogum in zaupati tudi mlajšim trenerjem, saj imamo znanja v Sloveniji veliko.