Številnih mladi slovenski košarkarji in košarkarice se v zadnjem času množično odpravljajo v ameriško študentsko košarkarsko ligo (NCAA). Predstavniki slovenske košarke ob tem poudarjajo, da mladim igralcem zaradi finančnih koristi privoščijo igranje v domovini košarke, a ob tem izražajo bojazen, da bo to izpraznilo slovenski košarkarski bazen.
Odhodi v NCAA se že odražajo v tem, da zaradi priprav in različnih obveznosti številni košarkarji odpovedujejo udeležbo na reprezentančnih zborih, kar se je jasno pokazalo na zadnjih tekmah slovenske članske reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2027 proti Estoniji in Švedski.
Po besedah predsednika Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Mateja Erjavca reprezentančno udejstvovanje največkrat odpovejo tisti, ki se na ameriške univerze odpravljajo prvič oziroma se prepišejo na drugo univerzo. "Igralci imajo določene obveznosti, ki jih morajo tam opraviti. Urban Klavžar je jasno priznal, da mu Američani niso dovolili oditi na reprezentančni zbor zaradi manjše poškodbe, in nismo mogli narediti ničesar," je povedal Erjavec.
Sistemske rešitve, s katero bi preprečili odliv igralcev iz Evrope v NCAA, za zdaj ni na vidiku. Erjavec, ki poleg funkcije predsednika KZS opravlja še funkcijo podpredsednika Fibe Europe, je glede tega sicer dejal, da je o omenjeni problematiki že pred časom tekla beseda na izvršnem odboru Mednarodne košarkarske zveze (Fiba), katerega član prav tako je.
Pri tem se mu je zdel najbolj zanimiv odziv predstavnice ZDA. "Ko smo začeli sprejemati akcijski načrt z namenom preprečevanja odhodov igralcev, nam je rekla samo: 'good luck guys' (vso srečo, fantje, op. STA). Njene besede smo razumeli v smislu, da se bomo z NCAA lahko še kaj dogovorili, a s 30 najmočnejšimi univerzami bo to precej težje, ker jim tega najverjetneje ne bo treba upoštevati."
Prvi mož slovenske košarke sicer poudarja, da na ta proces nikakor ne gre gledati enoznačno.
"Igranje čez lužo je zanje zagotovo dobro z več vidikov, pri čemer upam, da je med njimi tudi košarkarski. Doslej še nihče od igralcev, ki je tja odšel, nazaj ni prišel boljši. Prvega še čakamo," je dejal Erjavec in v isti sapi izpostavil, da bi glede na veliko število evropskih košarkarjev NCAA lahko več pozornosti posvetil tudi evropskemu načinu treninga.
Eden tistih, ki bo svoje košarkarske veščine pilil v ZDA, je Urban Kroflič. Obetavni košarkar, ki je bil z Markom Padjenom izbran tudi v prvo peterko pravkar končanega Eurobasketa do 20 let, kjer je Slovenija osvojila zlato, naj bi v prihodnji sezoni zaigral za univerzo v Washingtonu.
"Tam bom igral s svojimi vrstniki, medtem ko bi imel v Evropi izkušenejše soigralce, ki so stari med 30 in 35 let, zato bi si težje priboril mesto v ekipi. Mislim, da je za nas bolje, da gremo v ZDA, kjer je večji poudarek na telesni pripravi. Istočasno pa lahko opraviš tudi šolanje," o prednostih igranja v ameriški študentski ligi razmišlja Kroflič.
Glavni razlog za selitve nadobudnih košarkaric in košarkarjev čez Atlantik je predvsem dejstvo, da jim lahko ameriške univerze ponudijo precej bolj donosne pogodbe, kot bi jih prejeli v marsikaterem evropskem klubu.
Slednje jim posredno omogoča sistem NIL (kratica za Name, Image, Likeness, ki označuje možnost služenja na račun svojega imena in podobe), ki ga je leta 2021 dovolilo ameriško vrhovno sodišče.
Z omenjeno sodbo lahko športniki, ki tekmujejo v univerzitetnih športih, odtlej tržijo uporabo svojega imena za komercialne namene, pri čemer jim podjetja v ZDA lahko izplačajo denarno nadomestilo, ne da bi pri tem izgubili pravico nastopanja.
Če je bila zadeva sprva mišljena kot poslovno sodelovanje med športnikom in podjetjem, pa je sprememba pravil leta 2025 omogočila, da lahko univerze v prvi diviziji NCAA iz sistema NIL športnike plačujejo neposredno, kar je slovenski in evropski košarkarski eksodus čez lužo le še pospešilo.
Nevšečnosti zaradi finančne privlačnosti ameriških univerz bodo bržkone imeli tudi številni slovenski klubi, kar priznava športni direktor Cedevite Olimpije iz Ljubljane Chechu Mulero. Ob tem izpostavlja, da sploh ne ve, ali mu bo uspelo sestaviti ekipo po pravilih, ki velevajo, da mora biti za igranje v slovenskem državnem prvenstvu v moštvu osem domačih igralcev.
"V Evropi je na prvem mestu razvoj igralca, medtem ko je v ZDA vse podrejeno tekmovalnemu procesu. Za nas je to težava, saj na trgu enostavno ni več igralcev, kar v Sloveniji pride še bolj do izraza. Nemogoče je razmišljati, da bi lahko oblikovali ekipo iz slovenskih igralcev," je za STA izjavil Mulero.
Ob tem je postregel še z naslednjim razmišljanjem: "Košarkarji, ki bodo ostali, bodo imeli zaradi tega večje finančne zahteve. Prave negativne posledice pa bodo vidne šele čez leta, saj igralci, ki se bodo vrnili iz ZDA, kjer so prej nastopali za milijonske zneske, ob prihodu v Evropo enostavno ne bodo želeli igrati za manj denarja."
O tem, kako klube rešiti iz zagate, je predsednik KZS Erjavec odgovoril: "Edino rešitev vidim v tem, da si klubi zagotovijo tako imenovane odkupne klavzule, ki jim bodo omogočale, da bodo v primeru odhoda igralca nekaj zaslužili. Trenutno sicer še potekajo pogajanja med NCAA in Fibo."
Za prihodnjo sezono ima pogodbo z ameriškimi univerzami trenutno sklenjeno 21 slovenskih košarkarjev in 15 košarkaric.
Ena izmed njih je tudi Sara Sambolić, za katero je prvo leto igranja na univerzi Michigan State. "To je zame popolnoma drugačen svet, kot sem ga bila vajena tukaj. Življenje se mi je spremenilo v enem dnevu. Za mano je zelo zanimiva izkušnja, saj sem se o sebi veliko naučila. Izkusila sem, kako je biti nov v določenem okolju in se hkrati prilagoditi ter hitro najti prijatelje."
Dvaindvajsetletna košarkarica se ob tem zaveda, da ji igranje v NCAA otežuje udeležbo na reprezentančnih akcijah. "Reprezentanca je bila zame vedno na prvem mestu, a imam na žalost tudi druge obveznosti. Univerza lahko dovoli igralcu, da zaigra za svojo državo, a mora ob tem skleniti pogodbo, s katero se odpove kritju stroškov zdravstvenega zavarovanja v primeru poškodbe zunaj ZDA, in si jih nato krije sam."
Načina, ki bi košarkarjem olajšal udejstvovanje v domači izbrani vrsti, trenutno ne vidi niti športni direktor KZS in oče najboljšega slovenskega košarkarja Luke Dončića, Saša Dončić.
"Liga NCAA nima enega komisarja, ki bi bil odgovoren za celotno ligo, kot je to Adam Silver v ligi NBA. Zaradi tega se je zelo težko pogovarjati o čemerkoli. Odhodi se sicer dogajajo že nekaj časa, a bi se posamezni igralci že morali začeti vračati. V kakšnem stanju bodo prišli, je težko napovedati. Na žalost pa imamo zvezane roke," je sklenil Dončić.