Olimpijske zlate medalje judoistke Tine Trstenjak je bil zelo vesel tudi vodja slovenske odprave v Rio de Janeiru Iztok Čop, pa čeprav, kot poudarja, nima z kolajno tako rekoč nič. A osvojeno zlato, pravi, je lahko tudi spodbuda drugim, da se zavedajo, "da se da".
"Zanesljivo je to poseben dan za celo reprezentanco. Pritiska pri drugih s tem ne bomo zmanjšali, vsak mora narediti svoje, a lepo je tudi zame. Lepo se je pohvaliti, da si vodja odprave, ki je osvojila olimpijski naslov," pravi Čop, ki je pred Riom slovenske barve kot aktiven športnik zastopal kar na šestih olimpijskih igrah, se štirikrat vrnil z medaljo, iz Sydneyja 2000 z zlatom, ki ga je osvojil skupaj z Luko Špikom, nazadnje iz Londona sta veslača prinesla bron.
Kot pravi, je medalja vedno tudi dvorezen meč za ostale. "Tudi če kdo osvoji medaljo, moraš ostati zbran in prenesti svoja bremena. Meni ni bilo lažje, če so me čakali nastopi. Racionalno delaš naprej. Najpomembnejši je signal, da se da, kar lahko drugim prinese kanček samozavesti. A tistim, ki kotirajo visoko in ki nastope še čakajo, je jasno, da jih tudi naloga še čaka."
Medalja ima dve plati
"Tina mora sama pri sebi vedeti, kaj hoče narediti. Ali je to to, kar je hotela, ali želi delati naprej. Če želi delati naprej, mora ostati v svoji rutini. Kar se se tiče javnosti, sponzorjev in drugega, mora paziti, da to športnega ritma ne zmoti in da lahko dela v enaki količini kot doslej. Postaviti mora prioritete. Če se podrejo razmerja, je to potem tek na kratke proge. Če pa ni več športnih ambicij, si seveda lahko privošči vse."
A kot pristavlja nekdanji slovenski veslaški šampion, ga v primeru Trstenjakove ne skrbi, če bo vztrajala v judu: "Ob sebi ima trenerja Marjana Fabjana in prepričan sem, da bo znal ustaviti konje, če bo to treba."