Po vseh 86 končnih odločitvah so odličja osvojili športniki in športnice iz 26 držav. Gostiteljica OI je skupaj osvojila 14 zlatih, sedem srebrnih in pet bronastih kolajn, prav na koncu na zadnji tekmi tudi tisto v hokeju na ledu za moške, ki v domovini te igre tudi največ šteje. Drugo mesto je zasedla Nemčija z 10 zlatimi, 13 srebrnimi in sedmimi bronastimi odličji, tretja pa je bila reprezentanca ZDA. Slednja je sicer osvojila največje število odličij, 37, vendar “le” devet zlatih, ob tem pa še 15 srebrnih in 13 bronastih.

Kanada je osvojila največ zlatih kolajn na enih igrah in na prvem mestu vseh časov prehitela nekdanjo Sovjetsko zvezo (1976) in Norveško (2002), presegla pa je tudi rekord gostiteljev dosedanjih ZOI. Po deset medalj so osvojile ZDA v Salt Lake Cityju (2002) in Norveška v Lillehammerju (1994).

Kanada tudi nikoli doslej še ni osvojila toliko zlatih odličij na poletnih OI. Do številke deset so prišli leta 1984 v Los Angelesu, kjer pa je bilo nekoliko lažje priti na zmagovalne stopničke zaradi bojkota Sovjetske zveze in večine njenih tedanjih zaveznic. S tem so napravili tudi velik preobrat glede na prejšnje OI, ki so jih pripravili in na katerih njihovi športniki niso stopili na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. To se jim je primerilo leta 1976 na poletnih OI v Montrealu in leta 1988 na ZOI v Calgaryju.

Rekordna bera je prinesla tudi veliko olajšanje vodilnim v kanadskem športu, saj so v zadnjih petih letih za program Stopničke so naše porabili 117 milijonov dolarjev za športnike in trenerje; program je bil podprt z javnim in zasebnim denarjem. Prav velika davkoplačevalska sredstva so v deželi javorjevih listov v času ekonomske krize sprožala največ negativnih odzivov.