"Vedno sem bil navijač Milana. Rad sem gledal Dejanaa Savičevića, pri srcu sta mi bila Maldini in Inzaghi, v zadnjih letih pa sem občudoval Tiaga Silvo in Zlatana Ibrahimovića," je o svojem navijanju za italijanskega velikana dejal Goran Dragić in dodal, da mu je žal, da po odhodu Ibrahimovića klub išče svojo identiteto, a pojasnil, da novi nogometaši potrebujejo čas za uveljavitev.

Če bi jutri postal novi predsednik AC Milana, bi Dragič v ekipo takoj vrnil velike zvezdnike svetovnega nogometa, igralce oblekel v stare drese iz poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja, zgradil pa bi tudi nov stadion, saj si San Sira ne bi želel deliti z Interjem.

Prvi organizator igre pri Phoenixu pravi da v zadnjem času podrobno spremlja tudi ostale nogometne lige, predvsem špansko. V zadnjem času ga je najbolj obnorel neverjeten gol Ibrahimovića za švedsko reprezentanco, ko je s škarjicami s 25 metrov še četrtič na tekmi premagal vratarja angleške reprezentance.

Dragič zanimivo ne mara Barcelone. "200 podaj in več, tega ne maram. Rad imam odprto igro, ko napadata obe ekipi. Ko ima neka ekipa žogo v svoji posesti več kot 60 odstotkov igralnega časa, vse skupaj postane dolgočasno. Real po drugi strani hitro prehaja in obrambe v napad," pravi Ljubljančan.

Dragič se je za konec dotaknil prve uvrstitve Slovenije na velika tekmovanja, ko se je leta 2000 četa Srečka Katanca uvrstila na Evropsko nogometno prvenstvo. "V ekipi ni bilo zvezd, ki bi igrale v velikih klubih. Vseeno so se borili kot nori. Užitek je bilo gledati ekipni duh in kolektivno igro Slovencev."