Preberite še

Olimpijini nasprotniki v skupini C Zmaji samo na Sportklubu Trenerji Olimpije o Olimpiji Nove zvezde Evrolige Časovni stroj: Arvydas Sabonis

Gospod Džikić, v četrtek začenjate novo sezono Evrolige proti Joventutu. Je morda prisotno kaj pozitivne treme?
Niti ne, o teh stvareh nikoli ne razmišljam oziroma se z njimi ne obremenjujem. Vemo, da nas čaka Joventut in da je pred nami težka tekma, vendar smo to vedeli že pred nekaj meseci. Sam sem povsem miren, seveda pa ne morem govoriti za igralce. Verjetno so malce nestrpni in komaj čakajo, da bo ta tekma za njimi.

Se obetajo še kakšne spremembe v igralskem kadru? Govori se, da iščete igralca na poziciji 2.
Res je, iščemo igralca, ki bi se vklopil v našo filozofijo, vendar pa pri tem ni nikakršnega pritiska oziroma nuje, da nekoga pripeljemo. Če nam bo ustrezal prav, sicer pač ne.

Boste po odhodu Crawforda poiskali novega Američana ali bi ta morebitna okrepitev lahko prihajala tudi iz našega prostora?
Iskreno povedano, nimam pojma. Meni osebno je, kar se tega vprašanja tiče, povsem vseeno. Zaradi mene lahko novinec prihaja tudi iz Marsa. Le da bo dovolj dober za nas.

Džikić meni, da Olimpija nastopa v najtežji skupini Evrolige. © IFP

	Košarka je zelo specifična – v Evropi ni kluba, ki bi posloval z dobičkom. Aleksandar Džikić

Kakšno težo ima danes na košarkarskem tržišču Olimpija. Sta ugled in tradicija še vedno dovolj dobra vaba za tuje košarkarje?
V košarki dejansko ni presenečenj. Ve se, katere ekipe imajo denar in katere vlagajo veliko denarja v nove igralce, je pa pri tem treba vedeti, da se ti vložki niti slučajno ne vračajo. Igralci se zavedajo, da je Olimpija še vedno odlična odskočna deska za nadaljevanje kariere, a seveda mi ne želimo biti klub, ki bi le prodajal.

Se vam zdi, da navkljub vsemu tudi košarka drvi v isto smer kot nogomet? Da torej čedalje bolj prevladujejo tisti, ki imajo največ pod palcem?
Mislim, da ne. Vsaj ne še zdaj. Bilo je že več poskusov, da bi košarko uredili po enakem kopitu kot denimo nogometno Ligo prvakov, vendar zaenkrat pravega interesa za to ni. Razlika je še vedno ogromna. Finančni vložki se približujejo nogometnim, po drugi strani pa zaslužkov košarkarskih in nogometnih klubov niti slučajno ne moremo primerjati. Košarka je zelo specifična – v Evropi ni kluba, ki bi posloval z dobičkom.

Spregovorimo še malce o Olimpijini skupini. Nekateri trdijo, da ste imeli srečo pri žrebu in da imate v tej skupini povsem realne možnosti za napredovanje. Se strinjate s tem?
Absolutno ne! Rad bi slišal, kdo to govori. Niti ena skupina ni lažja od naše. Naj vas ne zavedejo imena klubov iz najmočnejših bobnov. Dobili smo Joventut in Albo, ki sta bila nedvomno najtežja možna nasprotnika v petem oziroma šestem bobnu.

Džikić je drugi najmlajši trener v Olimpijini skupini. © IFP

Vaša skupina je precej specifična, saj pet od šestih klubov vodijo trenerji s področja nekdanje Jugoslavije. Kaj menite o tem?
Tudi zaradi tega bo ta skupina najtežja. Jasmin Repeša, Luka Pavičević, Duško Ivanović in Bogdan Tanjević so priznani trenerji, o katerih vemo vse. Resda skoraj vsi prihajamo iz istega področja, vendar je danes vprašanje, kaj sploh še je nekakšna jugoslovanska košarkarska šola. Po mojem mnenju tega ni več. Danes se vsi prilagajamo novim razmeram, vsak deluje v svojem okolju in vsak na svoj način gradi svojo kariero.

Z 38 leti ste drugi najmlajši trener v naši skupini, mlajši je le trener Joventuta Situ Alonso. Koliko so dandanes pomembna leta in izkušnje v trenerskem poslu?
Prav nič. O tem nikoli nisem razmišljal in tudi sicer ne vem, zakaj bi. Morda pa ima Situ drugačno mnenje, a o tem težko govorim.

Prvi tekmec bo torej Joventut. Koliko slabša je ta ekipa brez Rickyja Rubia?
Rubio ni njihov vodja, čeprav se o njem največ govori. On bo z igrišč odsoten tri mesece, zato so kupili kar nekaj igralcev, ki na igrišču opravljajo enako vlogo kot on. In govora je o zelo kakovostnih igralcih, kot so Luka Bogdanović, Simas Jasaitis, Demond Mallet in ostalih. Joventut je zelo močna ekipa in nedvomno izredno težak nasprotnik. Igrajo zelo hitro in široko košarko, imajo vrhunske ostrostrelce in v celoti gledano gre za zelo neprijetnega nasprotnika.

Aleksandar Džikić v obrambni akciji z Mihom Zupanom. © IFP

Letos je kar nekaj evropskih klubov plačalo bajne zneske za drage zvezdnike. Kakšen odnos imate vi do tega? Kaj takšen igralec sploh lahko prinese moštvu?
Sam proti takšnim igralcem nimam nič. Če jih lahko plačaš, zakaj pa ne. Gordan Giriček je recimo Fenerbahče stal več, kot stane celotna ekipa Olimpije, pa ne bi rekel, da je Fenerbahče kaj dosti boljši od nas. Spet se vračamo k začetku zgodbe. Vsi vlagajo v trenerje, igralce in upajo, da se jim bo to vrnilo. Zmagovalec je le en, vsi ostali pa so denar vrgli v prazno.

	Dobili smo Joventut in Albo, ki sta bila nedvomno najtežja možna nasprotnika v petem oziroma šestem bobnu. Aleksandar Džikić

Poleti se je govorilo, da takšno bombo pripravljate tudi vi s Primožem Brezcem.
To je res, vendar te stvari sploh ne smemo gledati v klubskih okvirjih. Pogovori so potekali zunaj tega, ta možnost pa je obstajala le za Primoža Brezca. To pomeni, da denarja, ki bi ga plačali njemu, nimamo za nekega drugega igralca podobnega formata. To je bila posebna zgodba, ki nima nič opraviti s klubsko politiko.

Džikić je v Ljubljani in Olimpiji več kot zadovoljen. © IFP

Bi si upali napovedati glavne favorite za zmago v Evroligi?
Seveda – Tau Ceramica, Panathinaikos, CSKA in Maccabi. Te ekipe se mi zdijo najmočnejše, iz ozadja pa bi morda lahko kaj več storila še Barcelona in Real Madrid.

Kaj pa Olympiacos? Pripeljali so kar nekaj novih zvezd.
Res je, s poudarkom na novih. Kupili so cel kup novih igralcev, vendar pa je večina od njih že precej v letih. Zgolj izkušnje praviloma nikoli niso dovolj za naslove.

Je morda v Evropi kakšna trenerska klop, ki se vam zdi še posebej mikavna?
V Olimpiji sem zelo zadovoljen, zato me te stvari sploh ne ganejo. Trenutno mi je najbolj mikavna klop Olimpije, kaj bo prinesel čas, bomo pa še videli.