Za slednjo možnost so se odločili pri Paradise Pokru, ki tako zapušča italijanski in francoski trg. Vest o tem, da je nova zakonodaja v številnih državah stopila na prste igralničarjem ter jim postavila cel kup pogojev in zahtev, ki jih morajo ti izpolnjevati, če želijo dobiti državno licenco, ni nobeno presenečenje, je pa zato pred dnevi presenetila vest, ki so jo objavili pri podjetju Sportingbet, ki je med drugim tudi lastnik Paradise Pokra, da od tega dneva dalje ne bodo več sprejemali igralcev iz Italije in Francije.
Več informacij o svoji odločitvi pri podjetju niso hoteli razkriti, smo pa izvedeli, da je med glavnimi krivci za njihovo odločitev francoski urad ARJEL, ki je sestavil seznam 11 zahtev, ki jih morajo igralničarji, ki zaprošajo za licenco, izpolnjevati. Po določbi tega zakona, morajo igralničarji namreč francoskim oblastem razkriti vse o svojem delovanju, od ekonomskih, finančnih in računovodskih podatkov pa do načrtov za razvoj položaja na trgu in svojega načina delovanja.
Prav ta pregled s strani francoskih oblasti, naj bi bil kaplja čez rob za številna podjetja, ki se ukvarjajo s spletnim igralništvom, saj naj bi tako, o podobnem ukrepu, kot so ga sprejeli pri Paradise Pokru, razmišljali tudi že pri Betfairu.
Direktor za stike z javnostjo pri Betfairu Tim Phillips, je tako pred dnevi že izrazil svojo zaskrbljenost: “Trenutno izvajamo temeljite analize in iščemo način, kako bi lahko delovali na francoskem trgu v tem novem režimu. Čeprav ni nemogoče, da bi novinec na tem trgu deloval uspešno, so naše projekcije pokazale, da bo ob vseh omejitvah, ki so trenutno v veljavi, to zelo težko doseči.”
Kdo vse je za licenco zaprosil in čigavi prošnji je tudi bilo ugodeno, pa bo znano že čez nekaj dni, saj se konec meseca maja izteka rok za oddajo prošenj, takrat pa naj bi bila znana tudi že imena prvih igralničarjev, ki jim je uspelo priti do francoske državne licence.
A če je situacija v Franciji za igralničarje težka, je v Italiji za mnoge skorajda nemogoča in tako številni že pravijo, da z Italijo, dokler ne pride do sprememb v njihovi zakonodaji na področju spletnega igralništva, ne želijo imeti nič. V Italiji namreč velja t.i. zaprti sistem igralništva, iz katerega so druge države izključene, kar pomeni, da se mora podjetje še bolj posvečati enemu samemu trgu, kar pa konec koncev pomeni le dodatne stroške in bore malo koristi.