Na poti do Froomove pete zmage bodo številni moteči dejavniki, kot so navijači, tekmeci, med njimi tudi slovenski up Primož Roglič, ter trasa, ki mu naj ne bi odgovarjala.
Froome je bil v zadnjih dneh glavna tema pogovorov v kolesarstvu. Prireditelj Toura, podjetje ASO, je v nedeljo ekipi Sky, za katero kolesari Froome, poslala elektronsko sporočilo, da 33-letni Britanec zaradi odprtega dopinškega primera ni zaželen na startu. To je dvignilo ogromno prahu, pritožbo Skyja in ugibanja, do kam si ASO upa.
Le 24 ur je trajala negotovost, saj je v ponedeljek Mednarodna kolesarska zveza primer Froome zaprla, ASO pa je sporočil, da v Keniji rojeni kolesar lahko začne dirko.
Zdaj se pojavlja vprašanje, kako bodo na zaplet in razplet odgovorili navijači. Mnogi so prepričani, da Froomu na cestah ne bo lahko, predvsem zaradi vročekrvnih Kolumbijcev in Baskov. Prireditelji ocenjujejo, da se bo ob cestah 3351 kilometrov dolge trase v treh tednih zbrali okrog 10 milijonov kolesarskih privržencev in zagotovo bo med njimi kakšen z nenavadnim protestiranjem - na majskem Giru so denimo navijači Frooma ob cesti preganjali, napravljeni v inhalatorje.
Ne glede na vse je Froome še vedno prvi favorit za končno slavje, četrto po vrsti in peto skupno. Predvsem zato, ker njegova ekipa Sky na francoske ceste pošilja zelo močno zasedbo, v kateri sta Britanca Luke Rowe in Geraint Thomas, ki tudi sam napoveduje boj za najvišja mesta, Kolumbijec Egan Bernal, Poljak Michal Kwiatkowski, Italijan Gianni Moscon, Nizozemca Wout Poels in Dylan van Baarle ter Španec Jonathan Castroviejo.
Če Froomu ubrani lansko zmago, bo imel na Touru pet rumenih majic, s čimer se bo izenačil na vrhu z legendami Belgijcem Eddyjem Merckxom, Špancem Miguelom Indurainom ter Francozoma Jacquesom Anquetilom in Bernardom Hinaultom.
Froome se je letos na Giru s skupno zmago vpisal med redke kolesarje, ki so uspeli zmagati na vseh treh tritedenskih dirkah, in med še redkejše, ki jim je to uspelo po vrsti (Tour 2017, Vuelta 2017, Giro 2018). Ob tem bo lovil še dosežek Italijana Marca Pantanija, ki je zadnji kolesar z dvojčkom Giro-Tour leta 1998.
Froomu bodo načrte skušali prekrižati Nizozemec Tom Dumoulin, Avstralec Richie Porte, Kolumbijca Rigoberto Uran in Nairo Quintana, ki bo imel ob sebi še Španca Alejandra Valverdeja in Mikela Lando, pa Italijan Vincenzo Nibali, ki na Tour prihaja z močnimi pomočniki Špancem Gorko in Ionom Izagirrejem, Italijani Domenicom Pozzovivom, Francom Pellizottijem in Sonnyjem Colbrellijem, Avstralcem Heinrichom Hausslerjem ter Slovencem Kristijanom Korenom. Francoski up bo Romain Bardet.
Koren bo na Touru nastopil že osmič, kar je med slovenskimi kolesarji rekord, vselej pa je prikolesaril do cilja. Primorec ne beži od svoje vloge, da je na francoski pentlji pomočnik Nibaliju in tudi Colbrelliju v sprintih, s takšnim namenom ga je Bahrain-Merida letos tudi pripeljala v svoje vrste.
Drugi Slovenec na dirki po Franciji bo Roglič, letos eden najboljših kolesarjev na svetu, zmagovalec dirk svetovne serije po Baskiji in Romandiji ter nedavno končane dirke evropske serije Po Sloveniji.
Zasavec je takoj po zmagi na domači pentlji odšel v Francijo na ogled trase dirke in na zadnje priprave - del njegove ekipe je ostal v Sloveniji in jih opravil na Rogli z okolico -, na največji dirki na svetu pa bo lovil etapne zmage. Nabiral bo tudi dragocene izkušnje, s katerimi naj bi že v bližnji prihodnosti napadel najvišja mesta na eni od tritedenskih dirk.
Lani se je vpisal v zgodovino slovenskega športa z etapno zmago, kar do 19. julija 2017 ni uspelo še nobenemu slovenskemu kolesarju. Letos bo skušal to še nadgraditi, z nekaj sreče pa lahko visoko konča tudi v skupnem seštevku.
Brez načrtovanega nastopa na Touru je v zadnjem trenutku ostal Luka Mezgec, ki je z avstralskim zvezdnikom Calebom Ewanom od začetka sezone imel v mislih dirko po Franciji, a si je vodstvo ekipe Mitchelton-Scott v zadnjem trenutku premislilo. Avstralci stavijo na generalno razvrstitev in Britanca Adama Yates, brata dvojčka osmoljenca letošnje dirke po Italiji Simona Yatesa.
Še ena oteževalna okoliščina za Frooma naj bi bila trasa. Prvi del bo vetroven in precej ravninski, ena etapa je speljana po kockah dirke Pariz-Roubaix, drugi del pa nadvse razgiban. V zgodovino bo šla 18. etapa, ki se bo končala na prelazu Portet, ki bo z 2215 metri najvišja točka v zgodovini dirke. Odločilna bo bržčas predzadnja, 20. etapa - zahteven gorski posamični kronometer.
Zanimiv bo tudi obračun sprinterjev in s tem povezan boj za zeleno majico. Prvi favorit zanjo bo slovaški svetovni prvak Peter Sagan, branil jo bo Avstralec Michael Matthews, svoje račune imajo Nemec Marcel Kittel, Norvežan Alexander Kristoff, Francoz Arnaud Demare ...