Na katerih projektih sta sodelovala?
Skupaj v Himalaji na žalost nisva bila nikoli. Pomagal pa nam je leta 2001 pri organizaciji odprave na Cho Oyu. Sicer pa sva se dostikrat srečevala v naših gorah, nekajkrat tudi v Nepalu, ampak tedaj sva hodila vsak po svojih poteh

Se vam zdi, da je v gorah preveč tvegal?
Ne, nasprotno. On je bil tip plezalca, ki se je teh stvari loteval izjemno racionalno. Bil je nek dobri duh tudi za Dava Karničarja. Davo je bil v svojih dejanjih in hotenjih zelo ekstremen, v Oderlapu pa je čutil neko varnost in zanesljivost. Na žalost padajoči kosi ledu ne izbirajo. V našem alpinizmu je tako, da je določen odstotek objektivnih nevarnosti, na katere še tako racionalen, izkušen človek nima vpliva.

Kaj je bil Oderlapov največji prispevek v Karničarjevo ekipo?
Poleg omenjene mirnosti in zanesljivosti je bil izjemno toleranten. Ne spomnim se, da bi se kdaj razburil. Zelo pozitivno je deloval na moštvo, kar je včasih ključnega pomena, ko gre za uspeh ali neuspeh.

Kateri so bili največji dosežki njegove alpinistične kariere?
Zanesljivo vzpon s Karničarjem na Everest in tudi najvišji vrhovi celin, ki jih je osvojil. Bil je prvi Slovenec, ki je splezal na vse te vrhove. Vključno z obema variantama v Avstraloaziji, torej Mount Kosciuszko v Avstraliji in Puncak Jayo v Indoneziji. Da „narediš“ te vrhove, se štejeta ali en ali drugi. On je kot prvi Slovenec preplezal oba. Poleg tega tudi vzpon na Cho Oyu od osem tisočakov. O Oderlapu bi se še veliko slišalo. Leta 2010 sta s Karničarjem želela tudi na K2.