Že 39-letni branilec italijanskega nogometnega velikana AC Milana Paolo Maldini bo kot kaže konec sezone vendarle končal svojo športno pot. Nogometaš, ki je v karieri osvojil sedem naslovov italijanskega prvaka, en italijanski pokal, pet italijanskih superpokalov, pet naslovov evropskega klubskega prvaka (v starem Pokalu prvakov in zdajšnji Ligi prvakov) in tri naslove svetovnega klubskega prvaka, je brez dvoma eden od najboljših branilcev, ki so kdajkoli brcnili nogometno žogo. Rekorder po nastopih za svoj klub in reprezentanco (za azzurre je zaigral na kar 126 tekmah na štirih svetovnih in treh evropskih prvenstvih) je zaradi poškodbe stegenske mišice morda že odigral svojo zadnjo tekmo v uspehov polni karieri.

Svetovna nogometna organizacija Fifa bo legendarnega nogometaša ob koncu športne poti nagradila za posebne dosežke v nogometu. Gre za nagrado, ki ni osredotočena zgolj na nogometaše, v preteklosti sta jo recimo prejela tudi Nelson Mandela in Henry Kissinger, Paolo pa bo drugi Italijan, ki jo bo dobil, in sicer po velikem vratarju Dinu Zoffu.

V karieri ni imel veliko razlogov za nezadovoljstvo. © Reuters

Za navijače do tridesetega leta je svetovni nogomet brez Paola Maldinija skorajda nepredstavljiv. Sin nekdanjega kapetana in trenerja Milana Cesara Maldinija je svojega slavnega očeta nekajkratno presegel. Paolo se je rodil v Milanu 26. 6. 1968 in za Milan debitiral pri rosnih 16 letih, v naslednji sezoni pa že zavzel mesto v prvi postavi kluba, ki se je postavljal na noge in ustvarjal temelje sanjskega moštva, ki je gospodarilo na evropskih prizoriščih v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri 19 letih se je predstavil evropski javnosti na EP v Nemčiji 1988 in v trenutku dokazal, da je najboljši mladi levi bočni branilec na svetu. Ljubitelji nogometa so si posebej zapomnili njegovo odlično predstavo proti Španiji, ko je povsem ustavil zvezdnika madridskega Reala Michela .

Maldini je ikona Milana. © Action Images

"Pripravi se fant," mu je pred prvim vstopom v igro v majici Milana rekel legendarni Nils Liedholm . "Na kateri strani pa pravzaprav raje igraš?"

"Na desni, gospod," je odgovoril mladenič, kot njegov oče desni bočni branilec. Malokdo bi takrat rekel, da bo ta fant postal najboljši bočni branilec na drugi strani – levi.

Igral je v treh različnih dominantnih ekipah Milana, pri katerem je prebil celo kariero. V poznih osemdesetih se je zasidral v obrambni četverici moštva, ki ga je vodil revolucionarni Arrigo Sacchi , poleg njega pa so eno od najboljših obrambnih vrst vseh časov tvorili še Franco Baresi , Alessandro Costacurta in Mauro Tassoti . Prav Baresi je bil Maldinijev vzornik in prav njega je – sicer šele trinajst let po svojem debiju – tudi zamenjal na mestu kapetana rossonerov. In nadaljeval zbiranje lovrik pod vodstvom Fabia Capella in Carla Ancelottija.

	Ne vem kaj bi počel brez Milana. Morda sploh ne bi maral nogometa. Maldini o svoji povezanosti s klubom

Poleg športnih dogodkov je bila pri spoštovanju, ki ga je Maldiniju vselej namenjal nogometni svet, ključna njegova osebnost. Vselej nasmejani in skromni Paolo ni bil nikoli "umazan" branilec, na svetu pa je nemogoče najti nekoga, ki bi o njem rekel grdo besedo. Čeprav je bil v svojem poklicu dve desetletji na samem svetovnem vrhu, pa tega nikoli ni na veliko razglašal. "Moj oče me je naučil, kako se moram vesti na igrišču in zunaj njega. Kot igralca se ga ne spominjam. Verjetno me je v življenju naučil več na človeškem področju kot pa na tehničnonogometnem," tudi danes Maldiniju starejšemu poklon podarja slavni sin, ki je leta 2003 na stadionu Old Trafford dvignil pokal za zmago v Ligi prvakov skoraj točno 40 let po tem, ko je to na stadionu Wembley po zmagi nad Benfico storil tudi njegov – sicer v Trstu rojeni – oče. Oba seveda s kapetanskim trakom Milana okoli roke.

"Verjetno je moja kri res rdeče-črna," pravi Maldini. "Tu sem se rodil, tu se je z mojim očetom začne zgodba naše družine. Ne vem, kaj bi počel brez Milana. Morda sploh ne bi maral nogometa." Danes družinsko tradicijo nadaljuje njegov sin Christian, ki že brca žogo v klubski nogometni šoli in nadaljuje tradicijo Maldinijev pri slovitem italijanskem velikanu. Prav klub je ključno vplival na dolžino kapetanove kariere.

Po karieri verjetno ne bo ostal v nogometu. © AFP

"Milan ima drugačen pristop do nogometa," pravi. "Verjetno je edini klub na svetu, ki zadrži igralce po 35. letu, vendar ne zaradi čustev, pač pa zaradi tistega, kar lahko naredijo na igrišču. Morda sem bil pri 25 letih fizično boljši nogometaš, imam pa danes veliko več izkušenj."

Za zdaj kaže, da se po končani karieri ne bo usmeril v trenerske vode. V Senegalu je odprl nogometno šolo za otroke, ukvarja pa se tudi z modo, kjer sodeluje s Christianom Vierijem in priznanim švedskim izdelovalcem oblačil H&M . "V življenju me po nogometu zanimajo druge reči," je za zdaj navijače, ki bi si ga želeli videti tudi na klopi Milana, razočaral kapetan.

In ko zbrani novinarji v slovitem centru Milanello čakajo na začetek tiskovne konference, vse predrami nemir, ko se odprejo vrata. Nekod zašepeta: "Il capitano." Ko Paolo Maldini vstopi v sobo, vsi zbrani iz spoštovanja nagonsko vstanejo.