Igre z najlepšim obrazom socializma

Foto: Žurnal24 Katarina Witt se še danes udeležuje drsalnih revij in družabnih prireditev.
Država mraza in snega, država, kjer je hokej šport številka 1, gosti svoje druge zimske olimpijske igre. Leta 1988 so igre gostili v Calgaryju, letos jih v Vancouvru.
Oglej si celoten članek

Po poletnih olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976 so se najboljši zimski športniki na svetu v Kanado prvič podali leta 1988, ko je bil gostitelj Calgary. Čeprav je od tedaj minilo 22 let, si številni ljubitelji športa brez težav prikličejo v spomin nepozabne prizore – morda slavno umetnostno drsalko Katarino Witt, nerodnega angleškega smučarskega skakalca Eddieja Edwardsa ali pa njegovega mnogo uspešnejšega finskega konkurenta Mattija Nykänena, morda jamajško posadko v bobu, ki je navdihnila slavno filmsko komedijo Cool runnings, karizmatičnega italijanskega smučarja Alberta Tombo

Pridite v Calgary je bil moto iger. Prišlo je 1423 športnikov iz 57 držav. Program so raztegnili z 12 na 16 panog, prvič so igre potekale tako, da so bili izkoriščeni trije konci tedna. Vse predvsem zaradi zahtev televizije: skupno so televizijske hiše po svetu za pravice plačale 325 milijonov dolarjev, levji delež ameriška ABC s 309 milijoni. Zadovoljni so bili tudi prireditelji, v blagajni je na koncu ostalo 32 milijonov dolarjev čistega dobička.

Foto: Žurnal24

Vse pa ni šlo po načrtih. Predvsem vreme je odpovedalo pokorščino, topel veter chinook je ponagajal zimskim prizoriščem in poskrbel za dvanajst preloženih tekmovanj. Prvič so se tudi zimske igre sprevrgle v igrišče velikih televizijskih družb, ki jih sam športni dogodek pravzaprav ni zanimal. A takratni predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je po koncu iger vseeno dejal, da so bila tekmovanja v Calgaryju najbolje organizirane igre dotlej.

Kati Witt je takrat slovela kot najlepši obraz socializma. Lepa Vzhodna Nemka je bila ena od favoritinj za zlato, šarmu pa je dodala še brezhibno izvedbo v prostem programu in z drsanjem na glasbo iz opere Carmen navdušila gledalce. Njena največja tekmica, Američanka Debi Thomas, je nastopala z isto glasbo in ameriški mediji so dvoboj poimenovali kar Battle of Carmens. Čar programa Nemke je bil večje tveganje kot pri Američanki. In prineslo ji je drugi olimpijski naslov. Nobena posamična drsalka po Sonji Henie (1928, 1932 in 1936) ni dosegla dveh zaporednih olimpijskih zmag.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.