Francija ali Litva?
Že od samega začetka sem Francoze postavljal kot favorite prvenstva. Zdi se mi, da imajo najbolj pokrita vsa igralna mesta, na vsakem položaju imajo dva kakovostna igralca. Morda je prišlo tisto prvenstvo, kjer bodo končno osvojili zlato kolajno. Litovci so dobro igrali, svoje priložnosti so doslej izkoristili.
Dvoboj za tretje mesto?
Objektivno Hrvaška ni favorit. Hrvati so že dosegli svoj maksimum. So pa tekme za tretje mesto velikokrat nepredvidljive. Vprašanje je, kako se bodo Španci uspeli zbrati in motivirati. Hrvatje so zadnjo kolajno osvojili leta 1995, za tisto reprezentanco so igrali Toni Kukoč, Dino Rađa, Velimir Perasović, Josip Vranković in tako naprej. Bili so tretje. V tej reprezentanci niti približno ne vidim tako dobrih igralcev. Težko bodo premagali Španijo.
Kako bi ocenili slovenske nastope na tem EP?
Cilj A ni bil izpolnjen, želja vseh je bila osvojitev kolajne na domačem parketu, ali pa vsaj uvrstitev v polfinale. Cilj B – uvrstitev na svetovno prvenstvo – je bil izpolnjen. Želje so bile velike, ker se ta generacija poslavlja, igrali smo doma … Menim, da igralcem nimamo kaj očitati, vsaj kar se tiče borbenosti, truda in vložene energije. Na teh področjih so bili maksimalni. Imeli smo res lepo priložnost in vprašanje je, kdaj bomo lahko spet v podobnem položaju.
Kako vidite prihodnost slovenske izbrane vrste? Boštjan Nachbar se verjetno poslavlja, enako tudi Jaka Lakovič.
Cela generacija gre proti koncu kariere. Najprej smo imeli generacijo 76, nato 80, 84 in 87, ki so osvajale kolajne v mlajših kategorijah, zdaj pa v teh kategorijah ne dosegamo več niti četrtfinal. Nekateri starejši fantje so že zaključili kariero, nekateri jo bodo zdaj, vsaj reprezentančno, kar je nekako logično. Nastala bo luknja in vprašanje je, kdaj bomo spet v položaju, da se bomo spet lahko uvrstili v polfinale.
Kakšen je vaš odnos z igralci, ki ste jih v Makedoniji leta 2000 popeljali do naslova evropskih prvakov (npr. Sani Bečirović, Boštjan Nachbar op. p.)?
Zelo specifičen. Nekateri so že zaključili igralsko kariero, marsikdo od njih se ukvarja tudi s kakšno drugo zadevo … A vedno sem vesel, ko vidim, da so zadovoljni v življenju, da so dosegli svoje cilje. Imamo zelo lep odnos.
Če se vrnemo na tokratni EP. Kakšna se vam je zdela košarka? Manjkalo je kar nekaj zvezdnikov.
Običajno je tako, da je vsako drugo EP nekoliko osiromašeno, tisto, ki ne odloča o uvrstitvi na olimpijske igre. Moramo priznati, da je bilo to prvenstvo ne samo zaradi imen, ki so manjkala, nekoliko slabše kot prejšnje.
Bi morali pri Fibi razmisliti tudi o tem, da so sezone za igralce vse napornejše?
Zagotovo. Gre za različne interese. Na eni strani je evropsko prvenstvo najpomembnejše tekmovanje, ki ga lahko trži Fiba, vse ostala tekmovanja je že izgubila. Na drugi strani je velik pritisk klubov, ki si ne želijo tako dolgega in napornega prvenstva. Pravo formulo je zelo težko najti, 24 ekip je morda res preveč, čeprav je bila tokrat konkurenca kar izenačena. Že od prvega dne so se vrstila presenečenja. Tisti sistem s 16 reprezentancami pa je bil nekoliko krut. Če bi se našla takšna skupina kot je bila letos na Jesenicah, bi lahko v prvem delu izpadel že eden od kandidatov za kolajno. Nek kompromis ne bo enostavno najti.
Kako ste osebno doživeli ta EP? Bili ste strokovni komentator na televiziji Šport TV.
Povsem drugače je, če tekmam slediš z mikrofonom v roki, ali doma pred televizijo, ali kot gledalec. Vsak ta kot gledanja je nekoliko drugačen. Kot komentator si osredotočen na nekatere druge reči, v dvorani pa si bolj navijaško nastrojen. Košarko imam rad in tudi če ne bi bil v tej vlogi, bi si tekme ogledal na takšen ali drugačen način. Če mi komentiranje ne bi bilo zanimivo, tega ne bi počel. Zagotovo obstajajo ljudje, ki me ne morejo gledati in poslušati, je pa lepo, če sem komu kaj zanimivega, strokovnega in duhovitega povedal.