Dosegli sto velikanski uspeh. Kako gledate nanj po prespani noči?
Nanj gledam kot na nekaj velikega. Treniraš vso sezono, nato pa ena tekma odloči o naslovu. Na koncu so me premagala čustva, najbolj zaradi tega, ker z ekipo nisem mogel biti na klopi. Vso sezono smo igrali v težkem ritmu in na koncu zasluženo postali državni prvaki.

Kako ste proslavili naslov?
Najprej bi se zahvalil našim navijačem, ki jih je bilo v Kopru izjemno veliko, Šaleškim graščakom in vsem ostalim. Z njimi smo proslavili že v Kopru, nato smo se odpeljali v Velenje, kjer so nas navijači še enkrat počakali pred Rdečo dvorano. Ta zgodovinski uspeh smo z njimi slavili do jutra.

Ivica Obrvan se je po zmagi znašel na rokah svojih igralcev. © Barbara Milavec

V odločilnih tekmah sta bili brez najboljšega igralca Ivana Čupića, brez vas na klopi, ampak fantje so kljub temu zdržali vse pritiske.
Ko smo ostali brez Čupića, je moja glavna naloga postalo to, da se navadimo na igro brez glavnega igralca, brez tistega, na katerem je igra slonela. Stavili smo na kolektiv. Razbremenili smo Roka Golčarja, ki je na desnem krilu dal konkreten učinek. Ob prebujenem Ivanu Gajiću je najbolj do izraza prišla ekipa. Na koncu smo v igro pošiljali vse igralce in vsi so dosegali zadetke. To je bilo proti Cimosu ključno.

Gorenje ima nekaj, česar druge ekipe nimajo: pri izbiri okrepitev redko brcnete v temo.
Pri odločanju za okrepitve smo se trudili, da bi z njimi zadeli, ampak to ni bilo vedno lahko, saj pri igralcih, ki niso vrhunski, nikoli točno ne veš, kako se bodo vklopili v moštvo in igrali. Moštvo Gorenja krasi prijateljstvo, kolektivni duh, tovarištvo. Vse to je prišlo do izraza v tej sezoni. Vsi skupaj so prebrodili težke trenutke, ko so bile težave z denarjem. Niso odreagirali tako, kot da bi bila to težava, ampak ustvarili čudovito vzdušje. Od strokovnega štaba do zadnjega igralca. To je bila odlika, na katero smo računali.

	Po odhodu Jureta Dobelška v Cimos prihajata Rok Šimič in Klemen Cehte, o nekaterih drugih igralcih pa se še nismo pogovarjali. Ivica Obrvan

Omenili ste denarne težave. Je skrivnost, koliko plač vam dolguje klub?
Poglejte, to ni predolgo zamujanje, ampak včasih igralcem vseeno dela probleme. S tem se niso preveč obremenjevali, ampak marljivo trenirali. Vemo, v kakšnih časih živimo, da je recesija. Igralci so to dojeli in šli prek tega.

Že v ponedeljek vas čaka še ena tekma za lovoriko, povratni obračun z Gummersbachom.
V goste odhajamo k izrazitim favoritom. Čaka nas najmanj 15 000 gledalcev, mi pa bomo storili vse, da jim prekrižamo račune. Ne bojimo se, pripravili se bomo karseda dobro in brez strahu odšli odigrat to fantastično tekmo.

Znova Liga prvakov ali odhod? To je vprašanje. © Gregor Katič

Kaj pa vaša kazen? Gotovo se vam zdi previsoka.
Absolutno, za človeka, ki je sedel na tribuni … Da se je zgodil, kot so mediji prikazali, incident z uradno osebo iz Kopra, čeprav je tekma še potekala, in da sem zato kaznovan z osmimi meseci, po moje absolutno ni korektno. Imam občutek, da so to napravile določene osebe iz združenja prvoligašev. S svojim odvetnikom se bom posvetoval, kaj lahko proti temu storim zasebno. Klub pa ima možnost pritožbe. Sam imam pogodbo z Gorenjem še za eno sezono. Moja želja je bila, da nadaljujem delo tu. Če mi bodo kazen zmanjšali, verjamem, da bom ostal v Velenju. Če pa ne, je moja trenerska vloga tu pod vprašajem.

Sezona še ni končana, kljub temu pa poglejva v jesen.
Po odhodu Jureta Dobelška v Cimos prihajata Rok Šimič in Klemen Cehte, o nekaterih drugih igralcih pa se še nismo pogovarjali. Ker nas v vsakem primeru čaka najmanj deset tekem v Ligi prvakov, bi morali imeti ekipo z velikim številom kakovostnih igralcev. Ideje obstajajo, vendar je o tem še prezgodaj govoriti.

Je dokončno, da odhajajo Sirk, Sovič in Oštir?
Dokončno je le, da odhaja Jure Dobelšek.