Začetek poletne sezone je Jerneja Damjana prisilil v spremembo treninga. Kriva je bila poškodba kolena, ki pa jo je priljubljeni Jajc že pozabil. Na to kažejo tudi uspehi. Na desetih tekmah poletne sezone je poleg omenjenih stopničk skupno nanizal šest uvrstitev med najboljšo deseterico.

Kakšne spremembe je Ari-Pekka Nikkola uvedel v slovensko skakalno reprezentanco?
Velikih sprememb v sami pripravi drugih fantov ni bilo. Pri meni je bilo drugače. Za to je kriva poškodba kolena, ki me je prisilila v to, da sem moral vseskozi delati po prilagojenem programu. Pod vodstvom Nikkole je vse bolj sproščeno, na neki način tudi bolj zabavno, izpostavil pa bi še ekipni duh. Ogromno dela na tem in mislim, da je to prav.

Kakšen je bil ta prilagojeni program?
 Velik poudarek je bil na stabilizacijskih vajah, zato pa trening na fitnesu ni smel biti preveč obremenjujoč. Pri velikih obremenitvah še zdaj čutim posledice poškodbe, vendar sem zelo vesel, da lahko normalno treniram. Poškodba je že preteklost.


Katere so glavne razlike med sistemom dela nekdanjega trenerja Vasje Bajca in zdajšnjega Arija Pekke-Nikole?
Pri svojem načinu skakanja kakih večjih sprememb nisem občutil. Že lani sem pokazal zelo dobro pripravljenost in to mi je uspelo ponoviti tudi letos. Nikkola je moj način skakanja spoznal že, ko je reprezentanco vodil Vasja Bajc. Lahko rečem, da je v moje skoke vnesel dodatno konstantnost in me prepričal, da sem sposoben na vsaki tekmi ponoviti dobre skoke.

Kakšen je finski način razmišljanja?
Ne bi razlikoval med sistemi. Vsak trener ima svojega. Nikkola ima rad trdo delo. Med sabo smo odkriti, vse si povemo, v reprezentanci ni prikrivanj. Imamo družinski odnos.

V preteklosti so slovenski skakalci med poletno sezono večkrat blesteli . Pozneje, med zimo, podobnih predstav niso ponovili. Bo letos drugače?
Upam, da bo. Moj prvi in edini cilj je, da bi poletne skoke prenesel na zimo. Če mi bo to uspelo, bodo dosežki prišli sami od sebe. Iskreno upam, da se ne bo ponovilo lansko leto, ko sem poleti nanizal dobre dosežke, pozimi pa so bile moje predstave, vsaj na začetku, čista katastrofa. O končni razvrstitvi pa niti najmanj ne razmišljam.

Kateri od fantov so tisti, ki lahko vlečejo slovenski voz?
Upam, da vsi. Največ je pokazal Primož Pikl, za Roberta Kranjca vsi vemo, da je sposoben skočiti odlično, samo najti se mora, drugi pa so še mladi in potrebujejo izkušnje.

Kje vi vidite prednosti avstrijske reprezentance? Zakaj Gregor Schnirenzauel in Thomas Morgenstern tako blestita?
Pošteno povedano, ne vem. Mislim, da med njima in mano ni tako velikih razlik. Vsi smo na istem. Mogoče se pozna le to, da je pri njih za reprezentanco namenjenega veliko več denarja.


Kako ste zadovoljni z opremo? So bile kakšne težave?
Dresi se vseskozi spreminjajo, ampak večjih razlik oziroma težav z njimi letos nisem imel.

Kaj tekma v Kranju prinaša slovenskim skakalcem?
Vsekakor veliko. Vedno je najlepše skakati pred domačimi gledalci.

Kdo so vaši glavni favoriti v letošnji sezoni?
Težko rečem. Vsaj 15 skakalcev nas je, ki smo sposobni zmagati, bomo videli. Upam, da bom jaz tisti!