Darko Čeferin je sodnik z največjim mednarodnim ratingom iz slovenskih sodniških krogov. V svoji bogati mednarodni karieri je delil pravico na številnih reprezentančnih in klubskih tekmah, zadnjič pa je bil pod drobnogledom evropske javnosti na povratni tekmi šestnajstine finala pokala Uefa med italijansko Fiorentino in norveškim Rosenborgom . S sodnikom, ki ima pred seboj še pet let sodniške kariere, smo se pogovarjali o njegovih izkušnjah z evropskih zelenic ter kritičnih vprašanjih, ki se dotikajo rasizma na zelenicah, uvedbi kamer ter vlogi sodnikov kot profesionalcev.

Gospod Čeferin, za vami je cela vrsta pomembnih mednarodnih tekem, nazadnje v Firenzah, kjer ste sodili Fiorentini in Rosenborgu. Kakšna je bila tekma?
Bila je malce specifična, saj se v tekmah v katerih se gre na izločanje, čuti posebna pomembnost. Srečanje ni bilo preveč grobo, tudi sicer pa ni zgodilo nič kaj pretresljivega. Italijani so zadeli, nato pa v sebi značilnem slogu umaknili v obrambo in se osredotočili na branjenje.

	Na štadionu sodiš pred 50.000 gledalci in vsi ti bi morali čakati ob vsakem prepovedanem položaju. Mislim, da bi s tem nogomet postal nezanimiv. Darko Čeferin

Od vašega debija v evropskih pokalih je minilo že osem let. Kako se spominjate svojih začetkov?
Prvo mednarodno tekmo sem sodil leta 2000, leto dni kasneje pa sem prvič sodil tudi v klubskih tekmovanjih. V bistvu je vse tako kot je danes. Za vsako tekmo se moraš dobro pripraviti in se potruditi, da narediš čim manj napak. Treme nikoli nisem čutil. Vedno sem osredotočen zgolj na tekmo, o ostalih dejavnikih pa ne razmišljam.

Katere tekme so vam najbolj ostale v spominu?
Zagotovo vse tri v Ligi prvakov, med drugim pa sem tudi dvakrat sodil Ronaldinhu, pa tudi Figu in Zidanu. Dobro se spominjam tudi dogodka iz Bukarešte, kjer je v sodnikovem podaljšku zmanjkalo elektrike. Srečanje smo nato morali prekiniti in ga celo odpovedati, saj organizatorji reflektorjev niso več hoteli prižgati.

Uefa bo v prihodnje še zaostrila kriterije pri najbolj grobih prekrških. © SPS

Na evropskem prvenstvu vas ni med izbranci. Po kakšnem ključu sploh poteka rangiranje s strani Uefe za največja tekmovanja?
O tem odloča sodniški komite Uefe, ki sodnike izbira iz dveh skupin. Iskreno povedano tudi sam ne vem, po kakšnem ključu to poteka. Komisija se preprosto odloči, obrazložitve pa ne poda. Je pa dejstvo, da pri tem potrebuješ tudi srečo. Tam gledajo na staž in moč prvenstva v katerem sodiš. Iz tega izhaja, da Slovenci nimamo ravno najboljšega izhodišča, vsaj v ekipnem nogometu ne.

	Moj mnenje je, da se v nogometu vrti toliko denarja, da klubski funkcionarji svoje napake in grehe še najlažje prevalijo na sodnike Darko Čeferin

Nogomet navkljub številnim poskusom še vedno razjeda rasizem. Kako bi vi sami ukrepali, v kolikor bi prišlo do rasnih trenj na tribunah?
Uefa se sicer zelo trudi, da bi bilo tega čim manj, vendar je to zelo težko brzdati. Težko bi se postavil v tak položaj, vendar pa je povsem možno, da bi za kratek čas prekinil tekmo in zahteval naj se določene gledalce odstrani iz štadiona.

Kakšno pa je vaše mnenje o uvedbi drugega sodnika, pomoči kamer ob sodniških presojah in podobno?
Absolutno sem proti! Nisem za to, ker bi takšne zadeve izničile žar nogometa. To je nesprejemljivo in mislim, da do tega nikoli ne bo prišlo. Le kako bi sploh lahko gledali takšno tekmo? Na štadionu sodiš pred 50.000 gledalci in vsi ti bi morali čakati ob vsakem prepovedanem položaju. Mislim, da bi s tem nogomet postal nezanimiv. Dostikrat je zelo težko presoditi in večinoma se sodniške napake odkrijejo šele po koncu tekme. V danem trenutku se mora sodnik takoj odločiti, tako da se napake dogajajo in se bodo tudi v naprej.

Zaradi pritiskov so v nekaterih prvenstvih za sojenje že pooblastili tuje sodnike. Kakšen je vaš odnos do večje profesionalizacije sodniškega poklica kot takega, torej da bi bili sodniki na nek način prav tako na trgu kot ostali akterji v svetu nogometa?
To se že dogaja. Že lani sem šel dvakrat v Bolgarijo in enkrat v Moldavijo, kjer sem sodil v njihovem državnem prvenstvu. Tuj sodnik verjetno lahko sodi bolj objektivno. Mislim, da se v najmočnejših prvenstvih to vseeno ne bo dogajalo. Ni realno pričakovati, da bodo denimo v Angliji klicali španske sodnike in obratno.

Slovenski sodniki po mnenju Čeferina svoje delo opravljajo dobro. © SPS

Predvsem v Italiji in Španiji so sodniki pod velikim pritiskom. Kot zadnji se je oglasil trener Juventusa Claudio Ranieri, ki zahteva prihod tujih delilcev pravice, veliko polemik je tudi v Španiji …
Moj mnenje je, da se v nogometu vrti toliko denarja, da klubski funkcionarji svoje napake in grehe še najlažje prevalijo na sodnike, ki so zaradi tega pod še večjim pritiskom.

Kakšni pa so pritiski v Sloveniji? Mar tudi pri nas sodniške odločitve diktirajo "ljudje iz ozadja"?
Mislim, da ne. S strani sodniške zveze in NZS je tako urejeno, da sodniki nimamo prav nobenih stikov s klubi. Odkar je Slovenija samostojna, teh pritiskov ni čutiti. Do sedaj še nisem prejel klicev kakšnih t.i. nogometnih funkcionarjev.

Svet je pretresla poškodba Eduarda da Silve. Martin Taylor je prejel le tri tekme prepovedi, kar se zdi zelo mila kazen. Kakšno kazen bi si zaslužil po vašem mnenju?
Težko sam govorim o tem, saj sem le sodnik, o kaznih pa vedno odločajo disciplinske komisije. Na mednarodnih seminarjih nas zelo opozarjajo na tovrstne prekrške in naključje je hotelo, da je do tega prišlo prav zdaj ob začetku spomladanskega dela sezone. Ta prekršek je bil zelo očiten, dostikrat pa se zgodi, da nekateri igralci igrajo prav tako grobo, vendar se k sreči ne zgodi nič. O tem ni govora, pa čeprav gre v principu za povsem identično zadevo. V tem segmentu sojenja bomo stvari zagotovo še dodatno poostrili.

Za konec še vprašanje, ki se kar dostikrat poraja v mislih navijačev. Ste tudi sam navijač kakšnega kluba?
Nisem, čisto zares ne. Ne govorim tega zato, ker sem sodnik in naj o tem ne bi smel govoriti, ampak res je tako. Nikoli nisem navijal za nikogar, ne v Sloveniji in ne v tujini.