Kettlebell: iz Rusije z ljubeznijo

Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Tajda Sobocan Foto: Žurnal24 Tajda Sobocan Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Ales Muhovec Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Rok Rotar, Roman Simon Foto: Žurnal24 Tajda Sobocan Foto: Žurnal24 Rok Rotar Foto: Žurnal24 Gregor Sobocan Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Tajda Sobocan Foto: Žurnal24

Your browser doesn’t support HTML5 video

Predstavljamo v Sloveniji vse bolj priljubljeni kettlebell. Rojen je bil v Rusiji, k nam pa so barvne uteži zašle leta 2003. Spoznajte jih v galeriji in videu, v članku pa intervju s trenerjem Gregorjem Sobočanom.
Oglej si celoten članek

Gregor Sobočan, eden redkih trenerjev, ki se lahko ponaša z nazivom Master of Sports zunaj Rusije, se je s kettlebellom (ime za sam šport in uteži) srečal leta 2003. Čez dve leti se je odločil za opravljanje licence v ZDA in 2007 srečal trenerja Valerija Fedorenka. Odtlej se je športu popolnoma posvetil – najprej je bil trener, nato tekmovalec. V dveh letih je prišel do naslova svetovnega prvaka in evropskega podprvaka v amaterskih disciplinah. Aprila je odprl tudi svoj športni center. Ljubiteljsko še tekmuje, njegov cilj je razširiti ta šport po Sloveniji in Evropi.

Predstavitev vaj iz kettlebella najdete v VIDEU, poklikajte pa tudi po GALERIJI.

"Pri meni v Sloveniji trenira okrog 20 ljudi, ki se ali se bodo tekmovalno ukvarjali s kettlebellom, na Hrvaškem in Irskem okrog 15, tako da se pod mojim vodstvom s kettlebellom kot športom ukvarja okrog 40 ljudi,"
pripoveduje Gregor Sobočan, sicer nekdanji rokometaš, in našteje še uspehe svojih varovancev, ki prihajajo tudi izza slovenskih meja: "Na amaterskem SP je ekipa iz Zagreba osvojila štiri zlate kolajne. Med profesionalci smo osvajali kolajne; do zlata sicer še nismo prišli, do brona in srebra pa."

Zakaj kettlebell in ne denimo fitnes?
Kettlebell je drugačen kot fitnes. Ob pojmu fitnes vsi v Sloveniji pomislijo na "nabildane" tipe, ki jih kažejo po TV. Fitnes pomeni biti fit in kettlebell tukaj uporabljamo tudi na ta način. Uporabljamo ga za kardiovadbo pod neko težo: naredimo metabolični trening (za intenzivnejše izgorevanje telesnih maščob, op. a.), s tem pa oblikujemo tudi telo ter večamo moč in eksplozivnost.

Na prvi pogled se zdi, da so posebni gibi precejšnja obremenitev za hrbtenico. Drži?
Specifični gibi so dobri za hrbtenico, saj tako kot ostale mišice lahko dela v velikem ali malem številu ponovitev. Pri klasičnem fitnesu se za hrbtenico naredi pet do osem ponovitev, ostale mišice pa treniramo z več ponovitvami. Denimo noge pri teku in hoji treniramo do neskončnosti, tudi sklece radi naredimo, za hrbet pa redko. Vaje s kettlebellom so dobre za hrbtenico: ljudje poročajo, da se jim izboljša drža in izginjajo bolečine. Seveda pa mora biti vsak gib pravilno izveden, začeti pa je treba z lahkimi utežmi.

Kakšen je razpon teže pri kettlebellih?
Kettlebell z manj kot osem kilogrami nima pravega učinka. V takšnem primeru se potem uporablja napačne mišice in se dviguje z roko, kar pa ni cilj, temveč je to delo z nogami. Če je utež prelahka, vsi delajo gibe z rokami in hrbtom. Bolje je, da je krogla malo težja, da se je atlet nauči pravilno zanihati in da nihaj dobi pravi učinek. Dekleta velikokrat debelo pogledajo ob osemkilogramskih utežeh. Nato jim razložimo, kako se dela prav, in kmalu napredujejo do 12 kilogramov in naprej. Bistvo je v pravilni izvedbi vaje.

Za katere skupine telesnih mišic je vadba mogoča?
S kettlebellom se naj ne bi izoliralo nobenih mišic, to je se delalo posebej za hrbet, roke in noge. Težke kettlebelle lahko dvigujemo, ker se mišične skupine sestavijo v celoto in telo deluje kot celota. Gre za zelo atletsko disciplino.

Zunaj Rusije imava v Evropi naziv Master of Sports samo dva moška in tri ali štiri dekleta. Kot trener imam največ atletov z nazivom Master of Sports: na Irskem, v Angliji, Nemčiji. Cilj je, da imajo moji učenci svoje atlete, in tako se bo šport razširil. Kar pa se tiče Rusije – do gležnjev jim sežemo, višje pa ne gre.
Gregor Sobočan

Kam sega izvor tega športa?
Kroži več zgodbic. Ena izmed njih je ta: kot pri nas na trgu uporabljajo gramske uteži za tehtanje solate, tako so Rusi uporabljali uteži v pudih. En pud je 16 kilogramov. Uporabljali so jih za tehtanje rib in orožja. Ljudje, ki so delali po skladiščih, so jih vihteli po rokah. Kot šport so se prve oblike začele pojavljati okrog leta 1950, v 80. letih pa so določili standardne mere kettlebellov, da disciplina traja 10 minut (čas je torej zdaj omejen), kateri gibi se izvajajo …

Kako so torej discipline določene ?
Šteje se, koliko ponovitev narediš v 10 minutah. Uteži se ne sme dati na tla. Fantje tekmujejo v disciplini biatlon, ki je sestavljena iz vaj jerk – ta se dela z dvema kettlebelloma – in snatch – ta se dela z enim kettlebellom, pet minut z eno, pet minut z drugo roko. Druga disciplina je longcycle: pred vsakim jerkom je treba zanihati med noge in naložiti na prsi, preden se naredi novi jerk. Dekleta tekmujejo v istih disciplinah, vendar zaradi oblike telesa uporabljajo le en kettlebell.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.