Ste si pred leti, ko ste prevzeli treniranje Primoža, predstavljali, da bosta prišla do takih uspehov?
Hm, od tega je že kar 15 let. Na samem začetku ne, ampak po šestih mesecih sem dojel, da gre pri njem za nekaj izjemnega. Toda za vrhunski rezultat je potrebno veliko let dela. Odlični ruski trener Anatolij Bondarčuk mi je nekoč dejal, da je treba delati od 10 do 12 let, nato pa vidiš, ali je človek za to ali ni. In pri Primožu se je ravno to pokazalo.

Kaj je tista izjemnost, ki krasi Primoža?
Krasi ga delavnost, skromnost in izjemna volja po doseganju vrhunskih dosežkov.

Katere so tiste vaše metode, s katerimi ste Kozmusu najbolj pomagali do uspeha?
Težko je govoriti o sebi, ampak mislim, da delam dobro, predvsem pa sistematično. Če delo načrtuješ tako, dolgoročno, in točno veš, kaj želiš doseči, je marsikaj lažje.

Vlado Kevo ima s Kozmusom povsem prijateljski odnos. © Boštjan Tacol

Trenirate tudi svetovno mladinsko prvakinjo Barbaro Špiler.
Tam okrog leta 2012 bodo prišla njena leta in nato bomo videli, kaj se da narediti. Ampak v tem obdobju, Špilerjeva je 17-letnica, mislim, da je vrhunski potencial.

Vadita s Primožem skupaj?
Da, večinoma. Z izjemo časa, ko je Primož na kakšnih daljših pripravah v tujini. Barbara namreč obiskuje še srednjo šolo in to je v tem trenutku njena prioriteta.

Športniki in trenerji veliko časa preživite skupaj. Zagotovo si greste kdaj tudi na živce.
Včasih je potrebna velika mera potrpljenja. Midva s Primožem sva v povprečju okrog 100 do 150 dni na leto na pripravah, zato je treba biti potrpežljiv drug do drugega. Vendar midva nimava več odnosa atlet-trener, ampak bolj prijateljskega, zato se zgodbe tu dogajajo na drugih ravneh.

Kako pripeljati olimpijskega in svetovnega prvaka do svetovnega rekorda?
Formula je zelo preprosta. Dve leti je treba biti zdrav, z visoko motivacijo, in rekord je dosegljiv.