Bolečine, s katerimi se je Petra Majdič spopadala vso sprintersko tekmo, ne bodo pozabljene. Po novinarski konferenci, kjer je bila v središču pozornosti, so jo odpeljali na podrobne preiskave in rentgen je pokazal, da ima Majdičeva zlomljena rebra. Dobitnica bronaste kolajne je tako z najboljšimi na svetu na najpomembnejši tekmi kariere tekla s štirimi ali celo petimi zlomljenimi rebri! "Kaj naj rečem? Zlomljena imam štiri rebra, morda pet. Pljuča so malce vdrta, notri sem imela zrak. Olimpijske igre so zame končane, verjetno tudi sezona. Na žalost," je dejala Petra, ki za nič na svetu ni želela zamuditi podelitve kolajn v središču Whistlerja.

INTERVJU S PETRO MAJDIČ

S podelitve v Vancouver
Tja jo je pripeljal reševalni avtomobil, na oder je prišla pokončno, spremljal jo je reševalec. Ko je okoli vratu prejela bronasto kolajno, je zmagoslavno dvignila roke in ta prizor bo še neštetokrat obkrožil svet. S podelitve jo je rešilec najprej odpeljal nazaj na polikliniko v olimpijski vasi, od tam pa so jo s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Vancouver, kjer bo ostala na zdravljenju, dokler ne bo sposobna za pot domov. Še preden je slovenska junakinja zapustila slovesno podelitev, pa se je skupaj s slovenskimi novinarji še enkrat spomnila nastopa, ki se je zapisal v anale olimpijskih iger. "Bila sem na tabletah. Bilo je tako hudo, da sem preprosto vmes nekajkrat želela nehati. Ampak sem kar šla, šla in šla. Tudi takrat, ko sem se kot srečna poraženka uvrstila v finale in sem bila res že čisto na koncu. V finalu pa sem vedela, zakaj sem se borila. Imela sem tudi dober start, stvari so se poklopile," je povedala Petra, ki si v finalu za cilj ni postavila kolajne: "Želela sem samo preživeti. Bolečine so bile prevelike. Kar tresla sem se. Sem si pa želela kolajne, to pa ja. In zdaj jo imam! Poplača vse."

Čestitke dežujejo
Ob velikanskem uspehu slovenskega športa čestitke iz domovine kar dežujejo. Petri je čestital tudi predsednik republike Slovenije Danilo Türk, ki je med drugim zapisal: "Iz srca vam čestitam za vaše izjemno junaštvo, za srčno borbo in za izjemen uspeh na olimpijskih igrah. Kakšna neverjetna tekma. Vsa paleta čustev je bila zajeta v njej, od groze do izjemne sreče. Niti predstavljati si ne moremo, kakšen neustavljiv borben duh in vztrajnost sta potrebna, da človek zmore in uspe narediti to, kar je uspelo vam."