Celjski rokometaši so bili od slovenske osamosvojitve naprej abonirani – izjema je le sezona 2001/02, ko so slavili izjemno močni Prulčani – na prva mesta v državnem prvenstvu, v pravkar končani sezoni pa so doživeli pravi pogrom. Nekoč vzorčni celjski rokometni sistem se je povsem sesul, na slovenski prestol pa so se povzpeli Velenjčani .

Igralci iz Šaleške doline so novi kralji slovenskih rokometnih igrišč. V odločilni tekmi državnega prvenstva so v gosteh premagali Koprčane, v ponedeljek, 1. junija, pa jih v Kölnu čaka še povratni finalni obračun v evropskem pokalu EHF z nemškim Gummersbachom , ki je na prvi tekmi v Rdeči dvorani slavil z 29:28. Ne glede na razplet bližnje mednarodne tekme bo letošnja sezona v klubski zgodovini zapisana z zlatimi črkami. V Velenju se je v tej sezoni gledal najlepši rokomet, zagotovo pa bi bil še lepši, če se v zadnjem delu sezone ne bi poškodoval Ivan Čupić . Njegova odsotnost je v ekipo vnesla nezanesljivost, predvsem pa živčnost, tako da so bili v zadnjem delu sezone posamezniki iz Rdeče dvorane neprestano na dnevnem redu disciplinskega sodnika Zveze rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS).

Pokal je velenjski. © Barbara Milavec

Koprska ekipa je bila blizu osvojitve dvojne krone, po zmagoslavju na pokalnem tekmovanju pa ji je spodrsnilo prav na zadnji stopnici. Predsednik kluba Franc Krašovec , alfa in omega obalne zasedbe, je iz dokaj nerokometnega okolja – nogomet in košarka sta imeli na tem koncu Slovenije vselej več privržencev – ustvaril močno središče, ki pa v bližnji prihodnosti nima prave perspektive, saj je odvisna zgolj od entuziazma ene same osebe.

Največji izgubarji pravkar končane domače sezone so Celjani, tako da bo v prihodnjih dneh zanimivo videti poteze, ki jih bodo vlekle vodilne osebe 16-kratnih državnih prvakov. Predsednik kluba Boško Šrot in njegovi zvesti klubski in pivovarniški oprode v teh težkih gospodarskih časih – predvsem zaradi javnosti – ne bodo tolerirali dejstva, da je 3,5 milijona evrov težak proračun spuhtel v zrak, trinajst porazov v državnem prvenstvu in dokončno izgubljen stik z mednarodnimi tekmeci pa sta v njihovih očeh zgolj "sekundarnega pomena". V mestu ob Savinji so sicer začeli graditi ekipo za prihodnost, prihod Renata Vugrinca , Aleša Pajoviča in Uroša Zormana pa ne vzbuja pretiranega optimizma. Gre za zelo izkušene, a po številnih bitkah na najvišji ravni iztrošene igralce, ki so zakorakali v rizično rokometno obdobje: podvrženi so poškodbam, pomanjkanju motivacije ...

Trebanjski Trimo , ljubljanski Slovan in slovenjgraški Prevent so več kot solidno opravili svoje poslanstvo na domačem prizorišču. Dolenjska zasedba je tekmovanje končala celo na tretjem mestu, ljubljanska le z dvema točkama zaostanka za tekmecem iz mesta ob Savinji, s katerim se je poigraval tudi zelo povprečen Prevent in ga v tej sezoni dvakrat premagal. Od prvoligaške druščine se poslavlja novomeška Krka, na veliko sceno prihajata Krško in mariborska Klima Petek.

A domača rokometna scena se tudi v tej sezoni ni znebila nekaterih kroničnih bolezni, najbolj zaskrbljujoče pa je, da se nadaljujejo "kolapsi" moštev. Po najbolj razvpitih mrkih v zadnjih letih – Prule 67, Velika Nedelja in Nova Gorica – se je na začetku sezone umaknil še Gold Club , o identičnem koraku pa so resno razmišljali še v nekaterih drugih sredinah. ZROPS je v zadnjem letu sicer naredil nekatere korake v prepoznavnosti lige, ki je – predvsem zaradi agresivnih zasebnih televizijskih postaj – vse bolj prisotna na malih zaslonih nacionalne televizije, a še vedno šepa na nekaterih osnovnih področjih, kot je denimo obveščanje o spremembah terminov tekem in podobnih zadevah.