Nedeljska kraljica vseh klasik Pariz-Roubaix se je po razburlljivih 258 kilometrih končala s tesno zmago Belgijca Wouta van Aerta, ki je v zadnjih metrih vožnje po velodromu strl enega izmed dveh glavnih favoritov Tadeja Pogačarja.
Slovenski šampion se je moral na tretjem spomeniku sezone, edinem še manjkajočem v njegovi zbirki, še drugo leto zapored zadovoljiti z drugim mestom.
Razplet dirke "v severnem peklu" so v veliki meri krojile mehanske okvare, Pogačar pa v tem pogledu ni bila nobena izjema.
Kolesar UAE-ja se je moral med dirko spopasti z defekti in trikrat zamenjati kolo, nekaj kilometrov pa je zaradi prevelike oddaljenosti moštvenega avtomobila dirkal kar z nevtralnim Shimanovim kolesom, ki mu ga je priskrbela podporna ekipa mehanikov v modrem avtomobilu.
Kot je kasneje priznal slovenski as, je bila Shimanova 'karjola' z neustrezno višino sedeža in nepravimi gumami komajda vzdržna za dirkanje.
Nekdanji kolesarski šampion in komentator Jens Voigt je v analizi za nemško izdajo Eurosporta dejal, da je Pogačarjevo zagato, v kateri je bil zaradi neposrečenih okoliščin primoran poseči po ekstremni rešitvi, spremljal z odprtimi usti.
Prav ta odločitev, tako Voigt, naj bi odločilno vplivala na razplet dirke in Pogačarju odvzela tisti kanček moči, ki mu je na koncu zmanjkal v boju z Van Aertom.
Pogačar je v kriznih trenutkih sedel na tuje kolo, pri čemer je oddal pomembne, morda celo odločilne sekunde. "To je bila kardinalna napaka, ki je Pogačarja stala Roubaixa," je prepričan Voigt. "Ob hitri menjavi bi bil s svojim kolesom v hipu spet v ospredju," še meni Nemec.
Kritičen je bil tudi presoje Pogačarjevega moštva in dodal, da bi sam ravnal drugače. "Bolje bi bilo menjati zadnje kolo, kot pa začasno dirkati z drugim," je povedal in dodal, da nepoznana oprema pomeni veliko tveganja na tako zahtevni ter nepredvidljivi dirki, kot je Pariz-Roubaix.
Nekateri poznavalci so v luči Van Aertovega presenetljvega uspeha razglašali, da je Belgijec z nenehnim potiskanjem Pogačarja v obrambni položaj odkril recept za premagovanje Slovenca. "WVA je vseskozi pritiskal na Tadeja," je zapisal nekdanji ameriški kolesar Tom Danielson in dodal, da je prav Van Aertova aktivna vloga izpostavila Pogačarjevo ranljivost.
Razlaga, ki po mnenju nemškega poznavalca ne pije vode. Na vprašanje, ali lahko Van Aertov uspeh pripomore k dvigu samozavesti med Pogačarjevimi tekmeci, je Voigt odvrnil: "Ne. Pogačar je še vedno Pogačar."
Kljub mehanskim okvaram in menjavam kolesa se je Pogačar uspel vrniti v položaj za zmago in na koncu slavil vrhunsko uvrstitev, kar po Voigtovi oceni ni dokaz šibkosti, temveč potrditev sijajne forme.
Na dirki, kjer je kaos takorekoč neizogiben, lahko najmanjše obvladljive podrobnosti nosijo najvežjo težo. "Kaj takega se ne bo nikoli več ponovilo," je zaporedje dogodkov opisal Voigt, ki Pogijevega poraza ne pripisuje pomanjkanju moči, temveč neposrečeni moštveni eksekuciji.
Pogačar je prelahek za dirkanje po ravnini , še manj pa za sprinte . Tu ni bilo nobenega hriba , …
Ena stvar mi pri teh tlakovcih ni jasna. Kako so dirko končali pred 100+ leti brez spremljevalnih avtomobilov in ob …