Lara Gut-Behrami je poleti sklenila svojo bogato smučarsko kariero. Pred tem je bila športna javnost kar nekaj časa v pričakovanju njene odločitve.
Švicarka je namreč v olimpijski sezoni 2025/2026 na treningu v Copper Mountainu utrpela hudo poškodbo kolena, zaradi katere je izpustila preostanek sezone in olimpijske igre. Možnost vrnitve je dlje časa visela v zraku, na koncu pa se je izkušena 35-letnica, dvakratna osvajalka skupnega seštevka, odločila, da je prišel pravi trenutek za slovo.
Zaradi tekmovalne upokojitve ni zapadla v krizo identitete, temveč je pogumno zakorakala v novo življenjsko obdobje. Zdaj je v intervjuju za Tages-Anzeiger povedala, da ji življenje brez tekmovalnega vrveža zelo ustreza.
"Odkar ne tekmujem več, je vse postalo precej lepše," je povedala Gut-Behramijeva. Kot je pojasnila, ne čuti več nenehnega pritiska, ki ga je prinašalo življenje vrhunske športnice. Svoje vrednosti oziroma veljave ji ni več treba dokazovati z vrhunskimi rezultati ali zmagami, kar se je izkazalo za veliko olajšanje.
Gut-Behramijeva je v karieri osvojila praktično vse mogoče lovorike, vključno z naslovi olimpijske in svetovne prvakinje ter dvema velikima oziroma sedmimi malimi kristalnimi globusi. Z 48 zmagami v svetovnem pokalu se uvršča v sam vrh najuspešnejših smučark vseh časov.
Prehod v življenjsko obdobje po karieri profesionalne smučarke še zdaleč ni bil tako dramatičen, kot bi si morda kdo predstavljal.
"Še vedno sem ista oseba," pravi Švicarka, ki ostaja zvesta svojim spalnim in prehranjevalnim navadam, pri čemer se ji ni več treba prilagajati tekmovalnemu koledarju in preverjati vremenske napovedi. Brez slabe vesti lahko pred televizijo ostane do poznih večernih ur. "Še vedno treniram, vendar poudarek ni več na tem, koliko lahko dvignem, temveč koliko mi ustreza," je dejala.
Nekaj časa so krožile govorice, da se bo Gut-Behramija na bele strmine vrnila zaradi domačega svetovnega prvenstva, vendar pa sama trdi, da o tem nikoli ni razmišljala. "Zanimalo me je samo to, da bom popolnoma ozdravela."
Ko se je julija prvič po poškodbi postavila na smuči, se je vprašala: "Ali ima to še vedno smisel?" Odgovor je bil odločen "ne".
Veliko ji pomeni dejstvo, da se je za slovo odločila sama in ne ker bi jo v to prisililo telo. "To je bila povsem moja odločitev," pojasnjuje.
Od tega je ni moglo odvrniti niti prihajajoče SP v Crans-Montani. "Tudi zlata medalja ne bi bila vredna mesecev, ki bi jih morala žrtvovati. Z leti vse postaja težje. Čutila sem, da vrnitev ne bi imela nobenega smisla," je pristavila.