Niko Markovič je spoštovan rokometni strokovnjak, ki je v svoji bogati trenerski karieri vodil tudi slovensko izbrano vrsto. Kot prvi slovenski selektor se je z njo uvrstil v drugi krog svetovnega prvenstva, kar mu je uspelo leta 2003 na Portugalskem. Markovič pa več kot dobro pozna tudi nosilce sedanje reprezentance, saj so si igralci, kot so recimo Vid Kavtičnik, Jure Natek, Miladin Kozlina in še nekateri drugi, prve članske reprezentančne izkušnje nabrali ravno pod Markovičevim vodstvom.

Slovenski selektor je pred kratkim postal Zvonimir Serdarušić. Kaj to pomeni za slovensko reprezentanco in za slovenski rokomet na splošno?
Jaz menim, da je to zelo dobra poteza RZS. Serdarušič je trener s številnimi lovorikami in zelo dobrim imenom, kar je zelo pomembno na velikih tekmovanjih, kot je EP. Jaz se Serdarušića spomnim še iz časov, ko je bil eden najboljših pivotov na svetu. Spremljal sem tudi njegovo delo v Nemčiji in lahko povem, da je on svetovni trener, ki se zares spozna na svoj posel. Prepričan sem, da bodo vsi naši igralci z njim zelo veliko dobili.

Jedro sedanje reprezentance sestavlja nekaj izkušenih igralcev, ki so si prve mednarodne izkušnje pridobivali pod vašim vodstvom, nekatere ste celo vi prvič uvrstili v reprezentanco. Jim še vedno zaupate, kot ste jim zaupali tedaj?
Velik plus te reprezentance je, da so vsi njeni nosilci igralci, ki so si izkušnje nabirali na najvišjem možnem nivoju, doma, predvsem pa v tujini (Zorman, Pajovič, Vugrinec, Lubej, Žvižej, Kavtičnik, Škof, Natek ...). To so igralci, ki so trenutno dejansko pravi, zreli igralci z veliko izkušnjami z najmočnejših tekmovanj, pridobili pa so jih s trdim delom v tujini. Zadaj pa je tudi nekaj zelo dobrih mladih oz. mlajših, ki pa tudi že imajo mednarodne izkušnje (Brumen, Kozlina, Špiler, Gajič). Pri tem bi še dodal, da je za Miladina Kozlino resnično škoda, da so ga vzgajali izključno kot obrambnega igralca, po mojem mnenju bi moral že pred leti postati eden najboljših levih zunanjih na svetu ter morda še to, da niso izkoristili potenciala Špilerja. To sta dva igralca, ki bi morala imeti glavno besedo v sedanji reprezentanci, ampak jima pač niso dali te možnosti.

Drugače pa menim, da je to ekipa, ki je zrela za boj za medaljo, z dobrim trenerjem, ki ga imajo. S tem, da se zavedam, da igrajo v zelo težki skupini, ampak uvrstitev v drugi krog ne bi smela biti vprašljiva. Napredovati pa bi morali vsaj s tremi točkami, da bi imeli potem dejansko možnosti za boj za najvišja mesta. To bi bilo zelo pomembno za slovenski rokomet.

Švedska, Poljska, Nemčija. V teh državah velja prepričanje, da je Slovenija najmanj kakovostna reprezentanca v tej skupini. Se vi s tem strinjate?
Ne, s tem se absolutno ne strinjam, sta sicer svetovni velesili tako Nemčija kot tudi Švedska, ki se pobira po nekaj letih stagnacije ter Poljska, ki tudi doživlja razcvet v zadnjih letih, toda če jih primerjam z našo reprezentanco, potem so vsekakor premagljive, ampak izredno nevarne. Slovensko reprezentanco štejem med favorite prvenstva.

Ali predstavlja Sloveniji prednost dejstvo, da je Serdarušić tako dolgo delal v Nemčiji in več kot odlično pozna vse igralce ter nemško igro in nemški način dela?
No, mi ne smemo gledati samo na Nemce. Proti njim imamo nekakšne komplekse. Mi, mislim, moramo premagati tako Švede kot tudi Poljake, napovedujem izredno napete in borbene tekme. Je pa gotovo nekakšna prednost, da Serdarušić pozna Nemce.

Če pogledava slovensko reprezentanco, katere so njene prednosti, najmočnejša pozicija oz. element igre, ki ga ima Slovenija?
Mislim, da je slovenska reprezentanca zelo dobro zasedana na vseh pozicijah in tudi na klopi imamo zelo dobre in adekvatne zamenjave. Škof kot vratar, če je v pravi formi, potem je en boljših vratarjev na svetu, Luka Žvižej je zagotovo eno zelo močno levo krilo, na desni strani imamo Kavtičnika, na položaju krožnega napadalca je tu izkušeni Lubej pa perspektivni Miha Žvižej, potem je močna tudi celjska bekovska linija, zadaj pa so še odlični igralci, kot so Natek, Špiler, Kozlina, skratka na vseh pozicijah smo dobro zastopani.

Mogoče po vašem mnenju kdo izstopa v tej reprezentanci?
Kot krilo mi je zelo všeč Koražija, Praznik je zanimiv kot obrambni igralec, ne vem, kaj je z Backovičem. Zelo perspektiven se mi zdi tudi Bezjak, pa dobi zelo malo možnosti pri vseh selektorjih. Spremljam tudi Prošta, škoda pa je tudi izredno izkušenega Lapajneta, ki sedi na klopi v Celju, ker če bi branil v Celju, bi bil lahko dober joker tudi na EP.

Celotno reprezentančno vodstvo je v svojih napovedih izredno previdno. Nihče si ne upa napovedati recimo boja za medalje ali vsaj uvrstitve v polfinale. Menite, da je to dobro za reprezentanco in njene igralce? Kako pomanjkanje ambicij vpliva na samozavest igralcev?
No, jaz mislim, da to ni pomanjkanje ambicij. Serdarušić je zelo izkušen mož in kot takega ga zelo cenim in vem, zakaj tako govori. Zakaj bi ti obremenjeval svoje igralce z imperativom ene medalje? Pomembna je postopnost, korak za korakom. Najprej v drugi krog, v drugem krogu jim bo pa že kaj drugega povedal.