Drobcena Marta, ki v višino meri le 162 centimetrov, je bila na izboru za najboljšega nogometaša in nogometašico leta 2007 že drugič nagrajena s prestižnim pokalom za najboljšo. A pot do laskavega naslova je bila za Marto, ki prav danes praznuje 22 let, vse prej kot lahka.

	Moj cilj je, da bi bila najboljša, in zato delam tako trdo, vendar pa mi ne bi uspelo brez soigralk. Marta

Marta, katere polno ime je Marta Vieira da Silva , se je rodila v majhnem brazilskem mestecu Dois Riachos na severovzhodu Brazilije, ki ima le slabih 12 tisoč prebivalcev. Ko je bila še majhna, je družino v veliki revščini zapustil oče. Mama Tereza , ki je poleg Marte morala preživljati še njeno sestro Angelo ter brata Joséja in Valdirja , svojim otrokom ni mogla kupiti niti nogometne žoge. "Nismo imeli dovolj denarja, da bi kupili nogometno žogo. Če bi nam jo mama kupila, bi ostali brez hrane," je revščino v enem izmed intervjujev opisala Marta. Vendar pa ji pomanjkanje denarnih sredstev ni onemogočilo igranja nogometa. Podobno kot je skoraj pol stoletja prej iz rabljenih nogavic svojo žogo naredil legendarni Pelé , je tudi Marta s svojo druščino naredila improvizirano nogometno žogo. Peléjeve stare nogavice so tokrat nadomestile rabljene plastične vrečke.

Marta je najprej igrala v moški ekipi. © Action Images

Nogometnih veščin se je Marta podobno kot večina revnih brazilskih otrok naučila na ulici med igro z lokalnimi fanti. Ti so ji povzročili kar nekaj sivih las, saj je bil ženski šport v Braziliji vedno nekoliko zapostavljen, nogomet pa je bil predstavnicam nežnejšega spola dolgo celo prepovedan. "Fantje so me žalili, da sem brez sramu. Včasih sem se jim poskušala upreti. Bila sem majhna, ampak žilava," je opisala spomine na svoje prve nogometne korake. Njenemu podenju za žogo je nasprotoval tudi zaščitniški brat, ki jo je hotel obvarovati pred žaljivkami.

Prvo priložnost je dobila v moški ekipi, ki se je ukvarjala z dvoranskim nogometom, in zanjo je nastopila tudi na lokalnem dvoranskem prvenstvu. Mesto v ekipi pa je zaradi groženj ene od sodelujočih ekip, da bodo tekmovanje zapustili, če bo za nasprotno ekipo igralo dekle, kmalu izgubila. Marti to ni vzelo poguma in pridružila se je eni izmed redkih ženskih ekip v Braziliji, ki je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev kmalu razpadla.

Poleg nogometa obožuje tudi tenis. © Action images

Nadarjeni deklici je pri 14 letih novo priložnost ponudil športni delavec iz njenega kraja, ki se je preselil v Rio de Janeiro , in ji predlagal, naj se udeleži preizkušnje pri dveh izmed najpomembnejših klubov iz Ria Vascu da Gami in Flumineseju . Po tridnevni vožnji z avtobusom je prestala test pri Vascu da Gami in postala članica ženske ekipe. Od tu pa je šla njena športna pot samo še navzgor.

Marta bo nastopila tudi na OI v Pekingu. © Action images

Leta 2003 je pri 17 letih postala članica državne reprezentance in s svojimi potezami, ki se jih ne bi sramovali niti moški, navduševala na svetovnem prvenstvu. Leto pozneje je nastopila na olimpijskih igrah v Atenah , kjer je skupaj s soigralkami osvojila srebro. Trener olimpijske ekipe Renê Simões je Marto primerjal z Romariom : "Zelo sta si podobna. Vseeno je, ali igrata domine, igre s kartami ali nogomet. Nobeden ne sprejme poraza." Poleg zavzetosti je pohvalil tudi njeno igro: "Njen nadzor nad žogo je čudovit. Zelo hitro misli in vedno zadeva. V zgodovini ženskega nogometa je bila boljša le Mia Hamm, vendar pa je Marta bolj ustvarjalna. In stara je šele 21 let, v dveh letih bo nadomestila Mio." Ko je dopolnila 18 let, je prišla ponudba iz Švedske . Takrat je članico nogometnega kluba Belo Horizonte predstavnik nogometnega kluba Umea povabil v Evropo. Marta je ponudbo sprejela, čeprav ni imela agenta, prav tako pa ni razumela niti besedice angleško. Tako je postala prva Brazilka, ki je zaigrala na evropskih zelenicah. V prvih treh sezonah je na Švedskem dosegla 63 zadetkov in ekipo popeljala v pokal Uefa.

Marta v reprezenatnci nosi dres s številko 10. © Action images

Nov mejnik je postavila na vseameriških igrah lani v Braziliji, kjer je z dobro igro prepričala skeptike, da tudi ženske lahko igrajo dober nogomet. Do takrat je namreč v Braziliji še vedno prevladovalo mnenje, da nogomet ni za ženske. Ta predsodek je razložil profesor zgodovine na univerzi v Sao Paulu José Carlos Meihy : "Brazilska kultura daje velik pomen nogam, tako v nogometu kot v capoeiri (plesno-borilna veščina, op. p.). Ženskim nogam pa namenja še posebno pozornost – tam so zato, da zibljejo boke in dražijo moške." In kaj je spremenilo mnenje mnogih Brazilcev? Odlične Martine predstave in številna preigravanja ter zadetki, ki so jo skupaj s soigralkami popeljali do zmage v finalu nad reprezentanco ZDA s 5:0. Dekleta v rumeno-zelenih dresih je v finalu na Maracani spremljalo 68 tisoč gledalcev. Ti so razprostirali plakate, na katerih je pisalo: "Nisem videl Peléja, a videl sem Marto." Poimenovali so jo tudi Pelé v krilu. Vzdevku ni mogel ugovarjati niti veliki Pelé , ki se je celo pošalil, da se z izrečenim strinja, vendar pa ima Marta lepše noge kot on. Marto, ki nogometne zglede išče v igrah Rivalda in Ronalda , so kot prvo žensko sprejeli v hišo slavnih, kjer je v slogu Hollywooda v beton odtisnila svoja stopala in se podpisala. Pri muzeju v okviru Maracane in aleji velikih brazilskih nogometnih imen tako obiskovalci v neposredni bližini Peléjevih odtisov občudujejo tudi Martine.

Oglejte si še nekaj Martinih potez:



Kljub velikim uspehom pa Marta ne pozabi omeniti, da je za njene uspehe zaslužna vsa ekipa: "Moj cilj je, da bi bila najboljša, in zato delam tako trdo, vendar pa ne bi uspela brez soigralk." Dvakratno dobitnico nagrade za najboljšo nogometašico na svetu (dobila jo je v letih 2006 in 2007) ter dobitnico zlate žoge leta 2004 bodo nogometni navdušenci lahko spremljali tudi na prihajajočih olimpijskih igrah v Pekingu .