Mladi kolesarski zvezdnik Paul Seixas je kljub svoji mladosti (tekom letošnjega svetovnega prvenstva je dopolnil komaj 20 let) veljal za enega glavnih favoritov cestne preizkušnje v Montrealu, a se je moral na koncu zadovoljiti "šele" s 15. mestom, potem ko so mu krči v zadnjih kilometrih uničili vse možnosti boja za mavričasto majico.
Francoz se je sicer držal v odlični poziciji, v prvi zasledovalni skupini za kasnejšim svetovnim prvakom Brandonom McNultyjem, in ko je ves svet kolesarski pričakoval, kdaj v odločilnih kilometrih bo sprožil svoj napad, so mladeniča zagrabili krči in njegovih upov je bilo konec.
Razočaranje je bilo še toliko večje, ker so Francozi vse stavili ravno na svojega mladega zvezdnika, takšni asi, kot so Valentin Paret-Peintre, Jordan Jegat, Pavel Sivakov in Bruno Armirail pa so se popolnoma podredili ekipi ter (kljub nekoliko vprašljivi taktiki) opravili ogromno umazanega dela, da so Seixsu pripravili čim ugodnejše izhodišče za finale dirke.
Seixas je bil tako še vedno v odlični poziciji za boj za mavričasto majico ali vsaj eno izmed medalj, ko so ga nenadoma zagrabili tako močni krči, da je povsem popustil ter ciljno črto prečkal s skorajda tremi minutami zaostanka za zmagovalcem McNultyjem. Vedno izjemno samokritični Francoz ob prihodu v cilj ni skrival svojega razočaranja, obenem pa se je opravičil svoji naciji in moštvenim kolegom, ker ni uspel nagraditi njihovega dela in žrtvovanja.
"Ja ... Ni mi ravno do govora o tem. Kar sem storil, je sramotno. Da te tako zagrabijo krči, je začetniška napaka. Nikoli v življenju še nisem imel krčev na kolesu. Toda tokrat sem naredil neumno napako," se je v cilju posipal s pepelom, potem ko so ga krči zagrabili v najbolj neprimernem trenutku. Medtem ko je McNulty bežal pred zasledovalno skupino, iz katere je prihajalo do stalnih napadov, Seixas v takšnem stanju preprosto ni mogel slediti najboljšim.
"Sem izjemno razočaran. Seveda za sebe, toda še bolj za celotno Francijo in mojo celotno ekipo, ki je opravila izjemno delo in si ni zaslužila takšnega kapetana," je bil popolnoma strt v cilju eden glavnih favoritov za mavričasto majico, ki pa bo zagotovo v prihodnosti še imel veliko lepih priložnosti, da se okiti tudi z naslovom svetovnega prvaka.
Za Seixasom je namreč ena najbolj impresivnih sezon za tako mladega kolesarja v zgodovini tega športa. Sezono je začel z etapno zmago in drugim mestom na dirki po Algarveju, preden je slavil na klasiki Faun-Ardeche. Zatem je bil drugi, le za Tadejem Pogačarjem, na Strade Bianche, preden je dobil skupni seštevek dirke po Baskiji, na kateri je dobil kar tri etape. Sledilo je izjemno uspešno obdobje ardenskih klasik, ko je dobil Valonsko puščico ter kolesarski spomenik Liege-Bastogne-Liege ponovno končal le za Pogačarjem.
Ob svojem debiju na največji dirki na svetu, dirki po Franciji, je kljub svojim najstniškim letom skupni seštevek končal na četrtem mestu, tik pod stopničkami, s čimer je postal eden najmlajših kolesarjev vseh časov, ki so dirko končali med prvo peterico. Tudi na svetovno prvenstvo je prišel v zelo dobri formi, potem ko je na praktično enaki trasi VN Montreala končal na drugem mestu, medtem ko je v vožnji na čas na SP prišel do bronaste medalje.
Krči so nato uničili njegove sanje o mavričasti majici, a takšen talent, kot je Seixas, bo zagotovo imel še ogromno priložnosti tudi za naslov svetovnega prvaka, vsekakor pa ena napaka ne izniči tega, kar je mladeniču pri vsega 20 letih že uspelo doseči v letošnji sezoni.