Slovenec Matej Mohorič (Bahrain-Victorius) je v zadnjo, 21. etapo dirke po Franciji s trikratnim vzponom na Montmartre vstopil z neporavnanimi računi, potem ko mu je dan prej napad na odmeven rezultat preprečila mehanska okvara.
Mohorič se je v nedeljo na startu pojavil z veliko željo po etapni zmagi in čeprav je bila ta zanj nedosegljiva, se je na koncu veselil tretjega mesta, kar je bila njegova najboljša uvrstitev na letošnji diki.
Slovenec se je v nekoliko spremenjeni etapi, kot je to sicer običajno za konec pariške dirke, uspel priključiti vodilni skupini kolesarjev in na cesti pustil srce, a so bili tekmeci na žalost premočni. Pred Mohoričem je poleg zmagovalca Wouta van Aerta (Visma-Lease a Bike) ciljno črto prečkal še Davide Ballerini (XDS Astana Team), Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je z dvignjeno roko v cilj prišel kot četrti, peterico pa je zaokrožil še en član Visme Matteo Jorgenson.
Tretje mesto je na koncu veliko pomenilo tako Mohoriču kot ekipi Bahrain-Victorius, ki je Tour sklenila brez etapne zmage. "Veliko nam pomeni. Začetek leta je bil težak za nas. Vsi trdo delamo in si prizadevamo za odličnost, zato se vsem tudi zahvaljujem. Štiri tedne smo preživeli stran od družin, kar ni lahko," je dejal vidno čustveni kolesar.
"Toda mi živimo za takšne dneve. Celo leto garamo za to, na žalost se na koncu ni izšlo za zmago. Upal sem, da se bom lahko priključil na zadnjem vopznu na Montmartre in dal vse od sebe na spustu, ker mi je bilo vseeno, ali grem v bolnišnico ali na večerjo, a so bili drugi premočni."
"Tukaj so odločale noge. Po mojem je bil Tadej najmočnejši, tako kot celoten Tour, toda ni mogel toliko tvegati v ovinkih. Wout je pokazal, da je lahko enako močen pri vožnji v klanec, a je za razliko od Tadeja lahko več tvegal na spustu," je ocenil Mohorič.
Slovenec je sicer vse upe položil v 20. etapo, v kateri mu fortuna ni bila naklonjena, saj so ga pestile mehanske težave.
"Moj glavni cilj je bila 20. etapa, saj mi je bila trasa pisana na kožo. Toda po dveh kilometrih sem imel težave s kolesom, vendar sem namesto menjave vztrajal z njim, ker sicer ne bi mogel obdržati stika z vodilnimi. Na koncu sem moral vseeno menjati, ker so se težave stopnjevale," je izgubljeno priložnost obžaloval Mohorič in priznal, da je svoj gnev znesel nad člane ekipe, kar je kasneje obžaloval.
"Tisti večer sem bil zelo jezen na osebje, za kar se jim opravičujem. Nekaj sem si želel od tega Toura, zdaj pa mi je to uspelo," je bil obliža na rane še vesel Slovenec.
Se čudim Matej skoraj vedno joče, je kot otrok.
Če bi Mohorič malo manj nakladal, tudi ne bi bilo nič narobe. Sicer je van Aert Pogačarja ugnal prav na …