Reformna pogodba Evropske unije, ki so jo voditelji 27 držav EU podpisali v Lizboni je po mnenju Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) ter Evropske (UEFA) in Mednarodne nogometne zveze (FIFA) zgodovinskega pomena, saj vsebuje poseben člen, namenjen športu. Na dvodnevnem neformalnem vrhu v portugalski prestolnici so se voditelji 27 držav članic EU dogovorili o podpisu reformne pogodbe, ki športu priznava "poseben značaj", z drugimi besedami - večjo avtonomijo. "To je vsekakor pomemben trenutek in smo za to zelo hvaležni," je dejal predsednik MOK Jacques Rogge, z njim pa se je strinjal tudi prvi mož FIFA Sepp Blatter. Tako MOK kot tudi UEFA in FIFA so bili pred tem zaskrbljeni, da bo šport vse bolj pod vplivi pravil prostega trga.

Strah pred bogatimi
Rogge in Blatter sta izrazila strah, da bodo strukturo finančne piramide v športu spodkopali bogati klubi z ustanavljanjem svojih tekmovanj in lig, katerih temelj bi bil zgolj zaslužek. Prav ti klubi v EU bi se namreč čutili odrinjene, če ne bi bilo določenih izjem za področje športa. "Ta referenca specifičnosti športa bo še okrepila vlogo športa v Evropi. Športa ne moremo gledati le kot ekonomsko aktivnost," je poudaril Rogge, ki se je bal tudi tega, da bodo sodišča EU določala protidopinška pravila. Tako pa zdaj športno gibanje lahko deli sredstva in vpeljuje ustrezne ukrepe v boju proti dopingu, goljufanju in podkupovanju. Športne organizacije se vseeno bojijo, da bi solidarnost med revnimi in bogatimi klubi izginila, če bi uveljavili le osnovna pravila prostega trga. "Olimpijsko gibanje se je za pravno podlago športa v EU borilo 12 let," je pojasnil Rogge. Zunaj MOK pa je večina govora o avtonomnosti športa potekala predvsem v nogometnih krogih. Tam je bil strah vse večjega razkoraka med samimi temelji nogometa in najbogatejšimi klubi, predvsem v najdonosnejših evropskih ligah.

Politika predsednika UEFA Michela Platinija pa je: držati revne in bogate skupaj. "Veselimo se teh dogovorov, ki bodo v prihodnosti udejanjeni. Vsekakor je ta pogodba EU velik korak naprej," je bil zadovoljen Platini. Sam se je sicer znašel na nasprotni strani združenja najmočnejših evropskih nogometnih klubov G-14, ko je EU poslal pismo, v katerem je pozval vlade članic EU, da rešijo nogomet slabega vpliva denarja. G-14, ki podpira zdajšnji pravni sistem v EU in meni, da bi vsaka izjema pomenila precedens, je takoj odgovoril z novim pismom in zahteval, da EU ne upošteva Platinijevega poziva. Sicer pa so EU in nogometne organizacije v stalnem dialogu od leta 1995, ko je Bosmanovo pravilo botrovalo prostemu pretoku nogometašev.