Slovenske rokometne reprezentance ne moremo šteti med "zelene" ekipe, med tiste, ki jim primanjkuje izkušenj, saj je za nosilci igre, kot so Aleš Pajovič, Renato Vugrinec, Uroš Zorman, Gorazd Škof, že vrsta težkih tekem najvišje ravni. Kljub temu pa sta si svoj prostor pod soncem našla tudi dva obetavna igralca letnika 1987. Sebastian Skube, srednji zunanji, član Trima, in Miha Žvižej, krožni napadalec, rokometaš Gorenja, sta najmlajša v reprezentanci.

Skube je pred Žurnalovim diktafonom za uvod povedal: "Vesela sva, da sva v ekipi. Gotovo posebej Miha, ki je prvi 'pivot'. Učim se od najboljših, spoznavam, kako je igrati v veliki dvorani, pred številnimi navijači in pod pritiskom." Proti Švedski je Skube dosegel tudi prvi gol na velikih tekmovanjih: "Ko prideš v igro, pozabiš, kaj se dogaja okrog tebe. Skušaš odklopiti stvari in le poslušati navodila selektorja. Upam, da bom imel v reprezentanci čedalje večjo vlogo."

Besedo je nato dobil Žvižej: "Lepo je, da sva v reprezentanci dva iz naše generacije. Mislim, da naju Noka v Avstrijo ni vzel brez zveze, ampak imava svojo vlogo v ekipi." Mlajšemu od bratov Žvižej je zelo všeč Serdarušićeva komunikacija in nasploh red v reprezentanci: "Noka vzpostavlja mirne dialoge. Tudi med tekmo se ne obremenjuje z drugimi stvarmi kot z rokometom. Zna zelo veliko pomagati. Za zdaj so naše glave samo v rokometu, ostale stvari rešujemo zunaj igrišča in to je nekaj novega."

Za konec je sledila še beseda o Poljski, s katero bo Slovenija obračunala za prvo mesto v skupini. "Na velikih tekmovanjih je tako, da moraš nasprotnika analizirati v enem dnevu. Biti moramo pripravljeni na veliko količino informacij, ki nam jih selektor da na kasetah. Pred tekmo vse skupaj še obnovi. Vsekakor se bomo na vsakega poljskega zunanjega igralca specifično pripravili. Karol Bielecki, brata Lijewski in ostali so fantje, ki so sposobni dati gol z 10, 11 metrov. V poštev bo prišla obramba 3-2-1, mogoče 6-0," je sklenil Skube.