Ali za tekmo sezone pripravljate kaj posebnega?
Ne pripravljam nič posebnega. Predstavil bom vajo z izhodiščno oceno 16,5 točke, ki jo pripravljam že celo letošnjo zimo oziroma pomlad. Ostal bom v začrtanih okvirih in upam, da bo to zmagovalna verzija. V finalu bom zagotovo vključil še težji seskok, tako da so odprte vse možnosti, tudi za zmago.

Torej ste v zadnjih dneh le še pilili podrobnosti na seskoku in posamezne prvine?
Zadnje čase sem se bolj ukvarjal z boleznijo ali s saniranjem poškodbe zapestja kot pa s tem, da bi izpilil slog. Ukvarjal sem se z odvečnimi zadevami, ki so mi pobrale nekaj časa, pa tudi energije. Kljub temu se pred nastopom počutim prav dobro.

Ko ste ravno omenili zapestje – vas močno ovira?
Boleče je. Vsak dan je slabše, ker brez prestanka vadim, in tako se bo poškodba bolj težko zacelila. Če sem odkrit, se že pošteno veselim nedelje, ko bo konec. Veselim se že dni, ko mi roke ne bo več treba obremenjevati.

Vaš reprezentančni kolega Mitja Petkovšek pravi, da vas je na treningu videl oddelati tako vajo, s katero drugi tekmovalci proti vam nimajo možnosti. Vaš komentar?
Haha. Naj se mu besede pozlatijo! Res je lepa vaja in močno si želim, da dve taki skupaj spravim še na EP, pa bom zelo zadovoljen.

Ob predpostavki, da se vam uspe uvrstiti v sobotni finale – kdo bodo po vašem mnenju dobitniki kolajn na orodju konj z ročaji?
Moja največja želja je, da prehitim Britanca Louisa Smitha in Madžara Krisztiána Berkija. Če bomo vsi trije normalno odtelovadili, potem si bomo najverjetneje razdelili kolajne. Z vso gotovostjo trdim, da bi bilo to najbolj zasluženo po tem, kar smo pokazali na tekmah svetovnega pokala. Upam, da bo boj potekal samo med nami in se ne bo priključil še kdo.