Deskanje na snegu
Slovenski predstavniki imajo v tej disciplini kar nekaj tekmovalcev, ki se lahko enakovredno merijo z najboljšimi deskarji na svetu. Rok Flander , svetovni prvak v paralelnem veleslalomu, je odlične predstave nadaljeval tudi v tej sezoni. Na prvi tekmi sezone, v Landgraafu na Nizozemskem , je v disciplini paralelni slalom do dosežka kariere s

Rok Flander je potrdil, da še vedno spada v sam svetovni vrh. © AFP

četrtim mestom prišel 23-letni Žan Košir . Da pa slovensko deskanje nista zgolj Košir in Flander, so naši predstavniki dokazali 16. decembra na tekmi v švicarskem Nendazu . V paralelnem slalomu je Flander zasedel drugo mesto, prehitel ga je zgolj veteran Mathieu Bozzetto . V finale pa so se uvrstili kar štirje Slovenci, poleg Flandra še Rok Marguč (10.), Košir (11.), Jernej Demšar (13.). Na tej tekmi kaj takega ni uspelo nobeni drugi reprezentanci.

Sledila je nočna tekma v Bad Gastinu , kjer je spet slavil Bozzetto, slovensko čast pa je s tretjim mestom rešil 21-letni Marguč, nekdanji svetovni prvak pri mladincih. Izkazal se je tudi Izidor Šuštaršič s 16. mestom. Flander se je na vrh vrnil v španski La Molini , kjer je osvojil drugo zmago v sezoni. Na tekmah svetovnega pokala smo imeli tudi žensko predstavnico, in sicer Glorijo Kotnik , ki se je dvakrat uvrstila na 14. mesto. Slovenski deskarji zagotovo spadajo v sam svetovni vrh, kar so dokazali tudi v tej sezoni. Najbolj pa razveseljuje dejstvo, da v vrhu ni samo Flander, ki je svetovni pokal končal na petem mestu, ampak se med najboljše prebijajo mladi talenti, kot so Šušteršič, Košir, Demšar in Marguč.

Majdičevi so se vsi napori obrestovali, saj se je zasluženo veselila zmage v skupnem seštevku sprinta. © AFP

Smučarski teki
Ob omembi tega športa se zagotovo takoj spomnimo na Petro Majdič . Težko je priti na vrh, še težje pa je tam ostati in slovenski športnici leta je to uspelo. V tej sezoni je še enkrat dokazala, da spada med najboljše smučarske tekačice na svetu. V njeni paradni disciplini, sprintu v klasični tehniki, je dosegla kar tri zmage, v Kuusamu , Canmoreju in Otepääju , kar ji je poleg številnih uvrstitev med deseterico prineslo novo laskavo priznanje. V točkovanju za najboljšo sprinterko je v tesnem boju s Finko Virpi Kuitunen in Norvežanko Astrid Jacobsen zasedla prvo mesto.

Ta uspeh je celo zasenčil nekoliko slabši nastop na Tour de Skiju , ki ga je varovanka Ivana Hudača končala na 18. mestu. Med mladimi velja omeniti Vesno Fabjan , ki se je v tej sezoni izvrstno odrezala na nekaterih sprintih (peto mesto v Ribinsku ). Vendar se s tem njeni uspehi niso končali, saj je 24. februarja v italijanski Malles Venosti v pokrajini Bolzano osvojila naslov svetovne prvakinje v sprintu v kategoriji do 23 let. V naslednjih letih lahko zagotovo računamo tudi na storitve vsaj še dveh tekačic, in sicer Katje Višnar in Barbare Jezeršek , medtem ko v moški konkurenci stanje ni ravno blesteče, saj je v svetovnem pokalu nastopal samo Nejc Brodar . Poudariti pa je treba, da je k vsem uspehom veliko prispeval tudi trener Ivan Hudač in servisna ekipa, zato bi bila velika škoda, da bi jih, zaradi vsem znanih denarnih težav naše smučarske zveze, izgubili.

Robert Kranjec se je izkazal prav na zadnji tekmi v Planici, ko je skočil na tretje mesto. © Action Images

Smučarski skoki
V smučarskih skokih se je v prvem delu sezone omenjalo samo eno ime, in sicer ime Avstrijca Thomasa Morgensterna , ki je s svojimi skoki konkurenco povsem zasenčil. Kaj pa naši? Po pričakovanjih je bil naš najboljši Jernej Damjan , ki je na začetku nanizal kar nekaj petih mest. Pozneje mu je forma nekoliko padla, tako da je tudi na novoletni turneji, po kateri se je spet prebil tik pod vrh (peto mesto v Predazzu ), ostal brez vidne uvrstitve. Zagotovo pa si bo zapomnil 17. februar, ko je spet zablestel in dosegel svojo najboljšo uvrstitev v karieri. V Willingenu je zasedel drugo mesto, do prvega, ki ga je osvojil Norvežan Björn Einar Romören , pa so mu zmanjkale zgolj štiri točke.

Jernej Damjan je nanizal vrsto vrhunskih uvrstitev. © Saša Despot

Sledilo je SP v poletih, ki ga je dobil Gregor Schlierenzauer , naš najboljši je bil Damjan na 12. mestu, ostala dva naša predstavnika sta bila nekoliko slabša. Robert Kranjec je končal na 17. mestu, Primož Peterka pa še 11 mest nižje. Tako nekako je potekala tudi celotna sezona, Damjan je "vlekel" reprezentanco naprej, drugim pa se nikakor ni uspelo prebiti v sam vrh. Čeprav naši niso dosegli zmage – lani se je je veselil Rok Urbanc –, bi lahko rekli, da smo s sezono lahko zadovoljni, še posebno s poleti v Planici . Ta množično obiskana prireditev je spet dokazala, da Slovenci z veseljem spremljamo smučarske skoke. Gledalci pa so v zahvalo dobili najlepše možno darilo, saj je Kranjec osvojil četrto mesto, do tretjega Happonena pa so ga ločile zgolj tri desetinke točke.

Alpsko smučanje
V začetku sezone so se naši smučarji ubadali z različnimi težavami, dobrih rezultatov pa nikakor niso mogli doseči, razen seveda vedno odličnega Andreja Jermana , ki se je praktično na vsaki tekmi smuka, pa tudi superveleslaloma, boril z najboljšimi. Za nagrado si je privozil sedmo mesto v skupnem seštevku smuka, presegel pa je tudi mejo štiristotih točk. Vendar prav to sedmo mesto ni pravi odraz njegovih sposobnosti, saj bi se lahko na zadnji tekmi v Bormiu boril celo za četrto, vendar je tekma odpadla. V hitrih disciplinah se je nekoliko presenetljivo izkazal Aleš Gorza , ki je tako v Whistlerju kot v Bormiu zasedel tretje mesto.

Tina Maze je v St. Moritzu s številko 47 presenetila konkurenco. © Reuters

V tehničnih disciplinah sta se v drugem delu sezone prebudila Bernard Vajdič , ki si je zagotovil mesto med prvimi 15 slalomisti, in Mitja Dragšič , peti na Sljemenu in celo četrti na zaključku v Bormiu. Pri ženskah smo bili priča povprečni sezoni, ki jo je rešila predvsem Tina Maze . Črnjanka sicer ni blestela, vendar je vse presenetila z zmago v St. Moritzu , ko se je s startno številko 47 prebila na sam vrh. Drugim našim se med najboljše ni uspelo zavihteti. Vseeno pa nas lahko razveseljuje dejstvo, da imamo nekatere mlade predstavnice, ki se počasi razvijajo v sijajne smučarke. Med drugimi smo bili ob koncu sezone priča dobrim nastopom mlade Ilke Štuhec . Za konec naj izpostavimo še uspeh 22-letnega Roka Perka , ki je bil najboljši v skupnem seštevku evropskega pokala.

Tadeja Brankovič je morala zaradi bolečin v rami predčasno končati sezono. © Action Images

Biatlon
Slovenska reprezentanca se je že v začetku sezone soočila z veliko težavo. Zaradi težav s kolenom moški del ni mogel računati na pomoč Janeza Mariča , drugi predstavniki pa se med elito nikakor niso znašli. Mladi Klemen Bauer je bil v teku sicer vedno med najhitrejšimi, na streliščih pa je grešil kot za stavo in tako zapravljal dobre uvrstitve. Ob koncu sezone si je v Seulu vseeno pritekel odlično osmo mesto.

Teja Gregorin je potrdila velik potencial. © AFP

Ženski del reprezentance je prizadela poškodba Tadeje Brankovič-Likozar , ki je nekaj časa še lahko stiskala zobe, po tekmah na Pokljuki pa je vseeno morala na zdravljenje. Tako sta slovenske barve več kot uspešno branili predvsem Teja Gregorin in Dijana Ravnikar . Pravzaprav sta bili na večini tekem konkurenčni najboljšim, predvsem Ravnikarjevi se je forma vseskozi stopnjevala, medtem ko se je Gregorinova tik pred SP ubadala z zdravstvenimi težavami. Kako močan člen v reprezentanci je Brankovičeva, se je pokazalo na tekmi štafet na SP. Prve tri, Malijeva , Gregorinova in Ravnikarjeva, so pred zadnjim nastopom predale na tretjem mestu. Zadnja pa je tekla mlada Lili Drčar , ki pritisku ni bila kos, in Slovenke so končale na 12. mestu.

V spominu pa nam bo zagotovo ostal tudi nastop mešanih štafet v Östersundu , ko so obe ženski predstavnici in Peter Dokl predali kot tretji. Sledil je nastop Klemna Bauerja, ki je imel na strelišču ogromno težav, saj je moral kar štirikrat v kazenski krog. Slovenska štafeta pa je tekmo končala na devetem mestu. Zagotovo pa so naši predstavniki naredili korak naprej, zato lahko z veseljem pričakujemo novo, prav gotovo uspehov polno sezono 2008/2009.