Moštvo Memphisa ima iz tekme v tekmo več praznih sedežev. Na najbolj prestižnih in najdražjih sedežih, za katere je treba odšteti od 100 do 200 ameriških dolarjev, kar je najmanj v ligi NBA, se bolj ali manj nabira prah. Grizliji, ki ne sodijo med uspešnejša moštva v ligi, so imeli že v preteklosti težave z udeležbo gledalcev na tekmah, ki so temeljile na slabših rezultatih. Vendar po letu 2001, ko so se Grizliji iz Kanade preselili v Memphis, še nikoli ni bilo tako slabo kot letos, ko je ZDA po prstih udarila recesija. Na zadnji domači tekmi v FedEx Forumu s kapaciteto 19.000 sedežev naj bi se zbralo le okoli 4.000 navijačev. Nič drugače ni niti pri nekaterih drugih moštvih.

V Charlottu je obisk močno upadel, kar se lepo vidi tudi na sliki. © AFP

Podobno je v Portlandu , kjer je obiskanost padla za več kot četrtino. Med enajstimi najslabše obiskanimi tekmami v zadnjih devetih letih v dvorani Rose Garden v Portlandu (z 20.000 sedeži) so bile vse odigrane letos. V Arco Areni v Sacramentu , kjer domujejo Kralji Slovenca Bena Udriha , se običajno zbere 17.300 gledalcev. Dvorana je že na otvoritvi nove sezone samevala, zbralo se je "le" dobrih 10.000 gledalcev. Slab izkupiček od prodaje kart beležijo še v New Jerseyju , Philadelphiji , Charlottu in Indiani Raša Nesterovića , ki je imela lani najslabšo podporo s tribun.

Le 4000 gledalcev

V Memphisu je bila na zadnji domači tekmi dvorana zasedena le 20-odstotno. Zbralo se je 4000 gledalcev, ki bi komajda napolnili malo dvorano Hale Tivoli.

Po črnogledih napovedih naj bi se do sredine prihodnjega leta na robu preživetja znašle prve ekipe iz lige NBA in NHL, ki ne bodo zmožne plačevati dragih najemov dvoran in plačil zaposlenih in igralcev. Recept za izhod iz rdečih številk so zmage, ljudje radi gledajo zmagovalce. Vendar pa vsi ne morejo biti na vrhu, zato so klubi že začeli z nižanjem cen vstopnic. V New Orleansu , ki ima eno bolj nadarjenih ekip na Zahodu, prebivalci, ki jih je že tako dodobra prizadel orkan Katrina, ob veliki finančni krizi še toliko bolj zategujejo pas. Povprečna cena vstopnice, ki znaša 48 ameriških dolarjev, pa je za marsikoga previsoka. Dallas je na primer za prvo tekmo sezone ceno vstopnic spustil na pičla dva dolarja.

Zvezdniki, ki jim bodo potekle pogodbe, se bodo morali zadovoljiti z veliko nižjimi zaslužki kot do zdaj. © Reuters

Finančna kriza že pušča globoko vrzel v profesionalnem športu, zaposleni v klubih lige NBA, kjer se vrtijo enormne vsote denarja, pa bodo na vrhu lestvice tistih, ki jih bodo najprej udarili po žepu. Že sredi oktobra so odpustili 80 od skupno 800 zaposlenih v upravi najmočnejše košarkarske lige na svetu. Komisar lige NBA David Stern zaenkrat še ni zaskrbljen niti nad odhodom številnih košarkarjev nazaj v Evropo niti nad finančno krizo. Iz zagate ga rešuje tudi to, da je zadnja leta podjetja uspel prepričati v dolgoročno podpisovanje sponzorskih pogodb s klubi. In prav zaradi sponzorskih vstopnic so dvorane še videti na pol polne. Razlika je le v tem, da so navijače, oblečene v klubske barve in oborožene z navijaškimi rekviziti, zamenjali pomembneži in poslovneži, ki se radi kažejo in se jim zdi pomembno, da so videni na tekmah lige NBA.

Stern, ki si je z dolgoročnimi pogodbami zagotovil dodaten čas za rešitev lige, priložnost za skok na zeleno vejo vidi s širitvijo na druge kontinente. V Aziji, kjer popularnost košarke iz leta v leto strmo narašča, so odprli številne poslovalnice, ki prinašajo dobiček, vsekakor pa bodo v prihodnjih letih na udaru plače največjih zaslužkarjev med igralci. V oči namreč bode podatek, da v povprečju vsak košarkar v ligi NBA zasluži dobrih pet milijonov dolarjev na sezono.