Kako ste videli Petrin padec?
V noči na sredo sem se dvakrat zbudil z morami. Upal sem, da bo sreča vendarle na naši strani. Ob padcu pa sem pomislil: "Joj, kaj se je zgodilo, kaj smo naredili, da imamo po takšnem odrekanju tako smolo." Petra je zelo dobro pripravljena, morda je celo v življenjski formi. Vse smo naredili, kot je bilo treba.

Kako ste izvedeli, da je padla?
Povedali so nam tekmovalci, ki so prihajali po progi. Vsi smo bili šokirani. Tekli smo tja in prišla nam je nasproti. Skrčena, z zlomljenimi palicami in smučkami, ponavljala je samo: "Hočem iti na štart, hočem na štart!"  Ja, kako, saj komaj hodiš? Zdravniki, fizioterapevti in psiholog so opravili izjemno delo.

Kaj se je dogajalo potem do tekme?
Težava je bila, ker Petra ni imela možnosti, da bi odšla na masažo po kvalifikacijah. Vsako gibanje ji je delalo težave. Slikali so jo. Nismo vedeli, ali nam bo uspelo priti na štart. Fantje so pripravljali smuči, ona je poskusila malo hoditi.

Pa vendar ji je uspelo!
Ne poznam tekmovalca, ki bi bil sposoben narediti toliko kot ona. Borila se je v vsaki fazi, kolikor se je dalo. V polfinalu so ji tekmice malo ušle. Imela je srečo, da se je uvrstila naprej kot srečna poraženka. V finalu se je borila do konca in prišla do kolajne. Neverjetno! Za vse nas je Petra zmagovalka tega teka. Tudi Kowalczykova in Bjoergnova sta ji rekli, da je naredila več kot zlato kolajno. Če ne bi imela težav, bi bila tokrat brez konkurence.

Kaj so bile njene prve besede po osvojenem bronu?
Ležala je na tleh. Kazalo je, da bo padla v nezavest. Prve besede, ki se jih spomnim, so bile: "Dosegli smo vse!"