Pred 72 urami je bila košarkarska žoga njihova najboljša prijateljica. Tudi naša. Vsi smo z
zanimanjem občudovali oranžno kroglo, ki je tako vešče potovala med rokami naših košarkarjev. V
njej smo videli prelepo prihodnost. Kolajno okoli vratu in obrise kitajskega zidu. Nasmejane
obraze, vse se je zdelo tako preprosto. Skok, met, mrežica se zatrese. Zmaga. Pet zaporednih. Bili
so nedotakljivi.
Neustrašni. Nepremagljivi. Nezaustavljivi. Nato pa so se ustrašili lastne
superiornosti. Obudili so sence preteklosti, ki je bila tako boleča. Ponovili so napake
predhodnikov, za katere smo mislili, da jih ne bodo več ponavljali. Mislili smo, da bo tokrat
drugače. Da je ta generacija drugačna. Končno. Vendar smo se zmotili. Žal. Šolanje se tako
nadaljuje. Bo sploh kdaj končano?
Začelo se je proti Grčiji, ...
Spomin na 16 točk prednosti v zadnji četrtini ne bo nikoli odšel. Imeli so zmago, le vzeti bi
jo morali. Grki si je niso zaslužili. Sprejeli so to, kar so jim naši ponudili. Zakaj? Kako je
mogoče zapraviti devet točk prednosti v manj kot sto sekundah? Nemogoče?! Dvorana je, z izjemo
Grkov, obmolknila. Vsi so bili na naši strani. Ni pomagalo. Izgubili so kolajno, vendar so še vedno
ostali v boju za olimpijske kvalifikacije.
|
|
|
"Danke, Slovenia". © AFP
|
Pričakovano. Grški selektor Janakis je spodbudno dejal, da se po težkem porazu pokaže pravi obraz ekipe. Veliki to zmorejo, majhni še enkrat padejo. On že ve. Grki so se že neštetokrat pobrali. Kot kaže, pa naši niso veliki, saj so znova zapravili devet točk prednosti. Znova so žogo, ki so jo imeli tako radi, podarili Nemcem. Ne eno, ne dve in ne tri. Veliko več. "Danke, Slovenija." Veliki Dirk je ostal v igri za olimpijske igre.
… končalo pa proti Franciji.
Z zmago. Zmaga, ki so si jo zaslužili. Zmaga, ki je obudila upanje. Zmaga, ki jih ohranja v igri za OI. Zmaga, ki, upajmo, oznanja konec šolanja. Če sta bila za to potrebna dva boleča poraza, sprejmemo. Četrti zaporedni ne bi bil pravičen, saj so naši kljub vsemu na tem prvenstvu pokazali, da zmorejo in znajo. Zasvetili so se olimpijski krogi, naši pa so, če parafraziram predsednika KZS Dušana Šešoka , iz pekla poleteli v nebesa. Ne med nesmrtne, a za to je še čas.