Preberite še ...

Intervju: Marko Milič Zmajem Tau, Fenerbahče in Roma

Ko človek pri delu opazuje Bogdana Tanjevića , enega številnih trenerskih draguljev s področja nekdanje Jugoslavije, prav gotovo ne more ostati ravnodušen. Zdi se, kot da 59-letni strokovnjak igra skupaj s svojimi varovanci na parketu. Kričanje, vsakovrstne gestikulacije, mahanje, kolena spuščena v košarkarsko prežo in stisnjena pest ob vsaki uspešni obrambi ali napadu njegove ekipe. Košarka je njegovo življenje in nasprotno. Raje kot velike zvezde ima mlade igralce, željne dokazovanja in napredka, kot sta naša Emir Preldžić in Gašper Vidmar . S sarajevsko Bosno, Juvecaserto, Trstom , milansko Olimpio, Limogesom, Budućnostjo, Asvelom, Virtusom in Fenerbahčejem je osvojil osem naslovov državnega prvaka, z Bosno pa leta 1979 tudi Evroligo. Deloval je tudi v jugoslovanski in italijanski reprezentanci, trenutno pa pa sedi na turškem selektorskem stolčku. S Turki se želi uvrstiti na svetovno prvenstvo.

S Turčijo ima Tanjević velike načrte. © AFP

	Zdaj od njiju pričakujem še malo več. Tanjević o Vidmarju in Preldžiću

Prava košarkarska enciklopedija torej, pogovor z njim pa je razkril tudi vso nepredvidljivost novinarskega poklica. S prvimi vprašanji ni bilo težav. Kako je Bogdan Tanjević videl igro svoje ekipe na tivolskem turnirju? "Zelo sem zadovoljen. Posebej glede na to, da smo v nekakšni razvojni fazi, iskanju forme. Ekipa se je na tem turnirju dobro odzvala. Morda celo bolje, kot smo pričakovali. Poleg tega imamo še tri igralce, ki so poškodovani. Tudi Omerja Onana, člana prve peterke, ki se nam bo pridružil čez deset dni. Torej imamo še kar nekaj prostora za napredek." Glede na vse zgoraj naštete trenerske reference in odličen ugled pri delu z mladimi igralci razumemo Gašperja Vidmarja in Emirja Preldžića, da sta se pred lansko sezono odločila priti pod Fenerbahčejeve peruti, predvsem če prištejemo dejstvo, da je bil položaj pri Unionu Olimpiji lani skoraj diametralno nasproten kot letos. Kako je Boša zadovoljen za napredkom mladih slovenskih reprezentantov? "Z njima sem zelo zadovoljen. Dobro trenirata, vsakodnevno napredujeta. Že preteklo sezono sta dala svoj doprinos k rezultatu ekipe. Zdaj od njiju pričakujem še malo več.“

Kar streljal bi

Ko sta se leta 2005 na EP sprla Mehmet Okur in Mirzad Turkcan, je Tanjević na vprašanje, kako bo igralca kaznoval, odgovoril: "Vzel bi puško in oba ustrelil."

Nato je trener, rojen v Pljevlji v Črni gori , dodal še nekaj komplimentov glede letošnje Olimpije . Ko pa smo mu zastavili vprašanje, katerega od slovenskih igralcev najbolj ceni, se je pogovor dramatično približal koncu. Najprej nas je sloviti trener debelo pogledal, ob ponovitvi vprašanja pa je le zamahnil z roko, rekoč: "Nehajte ..." Na naše nadaljnje prigovarjanje je odvrnil le še, da ne bo odgovarjal na provokacije. Ob tem je izvedel tisto znano gesto z nenadnim dvigom dlani k sencem, ki jo pogosto vidimo na športnih igriščih, ko trenerji ali igralci niso zadovoljni s sodniškimi odločitvami, in odkorakal stran. Ali je za njegovo razburjenje kriv kratek stik v komunikaciji, prevelika ponudba kakovostnih slovenskih košarkarjev ali kaj tretjega, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Neizpodbitno pa ostaja dejstvo, da je Boša trener z veliko začetnico.