V nadaljevanju preberite:
- Nekdanji športni direktor UAE Allan Peiper je razkril, zakaj imajo tekmeci toliko težav s pokrivanjem napadov Tadeja Pogačarja.
- Pojasnil je, zakaj panično lovljenje ne prinese uspeha in zakaj je Pogačarja bolje pustiti spredaj.
- Tekmeci bodo morali ostati zelo disciplinirani, če ne želijo ponavljati starih napak.
Sloviti kolesarski guru Allan Peiper, nekdanji športni direktor moštva UAE Team Emirates, kjer je prispeval pomemben delež k vzponu Tadeja Pogačarja, je v luči prihajajoče dirke po Franciji izluščil najpogostejšo napako, ki jo tekmeci počnejo v dvobojih s slovenskim šampionom.
Peiper je leta 2020 odigral oeno ključnih vlog pri prvi zmagi Pogačarja na dirki po Franciji, danes pa kot strateški svetovalec s svojimi izkušnjami pomaga ekipi Red Bull–BORA–hansgrohe, katere člana sta tudi Primož Roglič in Remco Evenepoel.
Njegova pretekla vloga v moštvu UAE mu daje edinstven vpogled v karakteristike slovenskega asa, kar bo pomembno izhodišče nemškega moštva pri pripravi strategije za dirko vseh dirk, kjer si bo Evenepoel vlogo kapetana delil s Florianom Lipowitzem.
Peiper je pred dnevi gostoval v podkastu De Koffiestop, kjer je med drugim spregovoril o tem, zakaj tekmeci kot po pravilu ne uspejo nadoknaditi razlike, ko Pogačar enkrat sproži enega svojih tipičnih napadov. Po njegovi oceni glavna težava ni Pogačarjev napad, temveč način, kako se konkurenti nanj odzovejo.
"Zelo težko je, ker njegov sistem vožnje je pač takšen, da jim pobegne in poveča razliko, nato pa z lahkoto drži minuto prednosti. To je sistem, ki ga je izpopolnil. Ko se mu tekmeci nekoliko približajo, spet malce pospeši. Za hrano in pijačo je pri njem zelo dobro poskrbljeno. Nihče ne more pokriti razlike," je dejal Peiper.
Pogačarjevi napadi lahko povzročijo paniko v glavnini, tekmeci pa z nepremišljenimi dejanji nemalokrat porabijo preveč moči. Peiper jim zato odsvetuje instinktivno lovljenje, temveč bolj preudaren pristop. "Bolje je, da ne greš takoj na polno. Zbereš ekipo, ampak se ne spustiš takoj v lov. Pustiš mu kakšno minuto prednosti, a pri tem ohraniš močan tempo. Močnejši, ko bi si ga on želel."
Po mnenju izkušenega poznavalca je samodisciplina pomembnejša od takojšnjega reagiranja. Pojasnil je še, da je Pogačar najbolj nevaren ravno takrat, kadar tekmeci v paniki pozabijo na organizacijo. "Potrebuješ pa močno ekipo. Če napade 100 km pred ciljem, imaš več možnosti kot pri napadu 40 km do cilja," še meni Peiper.
Podobno je o izzivih premagovanja Pogačarja razmišljal trener belgijske reprezentance Serge Pauwels. Ko je prednost Slovenca vzpostavljena, jo je izredno težko izničiti. "Ko je enkrat spredaj, razlika ostane konstantna. Vprašanje je, ali porabiti vso energijo ali staviti na kaj drugega?"
Za primer je izpostavil Pogačarjevo zmago na svetovnem prvenstvu v Zürichu, kjer so mu po 'samomorilskem' napadu proti koncu začele popuščati moči. "V Zürichu je bila priložnost, ker se je z napadom 100 km pred ciljem dejansko ujel v past. V zadnjem krogu je popustil, a je vseeno zdržal. V Ruandi je storil nekaj podobnega. A prvi instinkt je, da mu poskušajo slediti. Če bo Remco ostal z njim na enem izmed vzponom, bo to že dober položaj za nas. Tako lahko poskrbi, da bo Pogačar porabil več energije, saj lahko Remco koristi svojo aerodinamično prednost," razmišlja Pauwels.