Od malih nog živi s košarko, na kateri koli drug šport ni niti pomislil. Igral je na olimpijskih igrah, zdaj je pri Unionu Olimpiji. V rubriki Legionar smo klepetali z Damjanom Rudežem.
Letos bo dopolnil 23 let in velja za enega največjih hrvaških košarkarskih talentov. Poleti
je zaigral na olimpijskih igrah, jeseni pa prišel k
Unionu Olimpiji
. Je izreden atlet, a v prvi polovici sezone visokih pričakovanj
vodstva in navijačev Olimpije ni upravičil. To je
Damjan Rudež
.
"Zaradi slabega začetka sezone smo bili vsi nekoliko šokirani. Tudi sam nisem igral, kot
sem pričakoval. Moramo se sprijazniti, da je treba še trše trenirati, da bi igrali, kot si
želimo,"
je pogovor za
Žurnal24
samokritično začel Rudež in poudaril, da si s filozofijo trdega dela
trenerja
Jureta Zdovca
želi dvigniti raven svoje igre.
"Ekipa je res dobra. Vsi smo prijatelji. V klubu ni slabih karakterjev. V slačilnici je vedno
zabavno, nikoli ni dolgočasno. Vsi so me dobro sprejeli."
Dobri odnosi gotovo pomagajo k
izpolnitvi ciljev. Žal se v Evroligi in Jadranski ligi letos ni izšlo.
"Pričakujem, da osvojimo vsaj pokal in državno prvenstvo. Sezona za zdaj ni najuspešnejša in
zato moramo osvojiti vsaj to dvoje. Pričakujem pa tudi, da bom sam igral bolje, saj nisem
zadovoljen z igrami, ki sem jih kazal do zdaj. So daleč od mojih zmožnosti."
|
|
|
Zagrebčan pri Olimpiji © Anže Petkovšek
|
| |
Damjan Rudež je košarko začel igrati pri zagrebškem
Zrinjavcu
. Star komaj 18 let se je odločil za tujino. Odšel je v Belgijo, v
Oostende
, kjer je igral dve sezoni. To je bila njegova prva izkušnja s
profesionalno košarko. In zakaj prav Belgija?
"To je dolga zgodba. Želel sem si igrati za stopnjo boljšo košarko, kot se igra na Hrvaškem.
Niti si nisem želel podpisati sedem- ali celo osemletne pogodbe s hrvaškim klubom, kakršne so bile
takrat na Hrvaškem zelo popularne. Želel sem torej na višjo raven, a ne še v evroligaški klub, kjer
bi sedel na klopi. A žal ni izpadlo, kot sem pričakoval in vseeno nisem veliko igral."
Tako se
je odločil za vrnitev v domovino, natančneje v
Split
.
"Tam sem imel dve res dobri sezoni. Prva je bila sicer slaba za klub, saj smo v Jadranski ligi
igrali slabo. A tako smo se mlajši utrdili in pripravili na drugo sezono. Žal naslova nismo
osvojili, a smo igrali pet tekem finala. "
Z igrami v Splitu je prepričal tako selektorja
hrvaške reprezentance kot vodstvo Uniona Olimpije.
"Rad bi ostal do konca svoje pogodbe, torej vse tri sezone. Upam, da se bo tako tudi
zgodilo,"
o svojih kratkoročnih ciljih pove Damjan, ki kot Hrvat na začasnem delu v Ljubljani
političnih trenj med Hrvaško in Slovenijo ne občuti.
"Sam se v Ljubljani res dobro počutim. Ne čutim nikakršnih pritiskov."
Lepo je slišati, da
se v Ljubljani počuti kot doma.
Olimpijske igre in liga NBA sta vrhunca za vsakega košarkarja. Prvo je Damjan že okusil.
"V Pekingu je bilo nepopisno lepo. Olimpijada je tisto, kar bi moral vsak športnik enkrat v
karieri doživeti. Nekaj posebnega je, ko si tam z vsemi svetovnimi zvezdniki. V olimpijski vasi ves
čas videvaš znane športnike. Mimo tebe se sprehajajo Ronaldinho pa Michael Phelps. Na vsakem koraku
smo se fotografirali."
Rudež sicer ni igral veliko, le na tekmi proti Iranu je dobil nekaj več
minut (izpustil je večji del priprav). Naredil je tudi že prvi korak do lige NBA.
"V NBA sem se preizkusil lani poleti, ko sem bil na 'work outu' in naboru. Malo je manjkalo
sreče ali česa drugega, da bi prišel v ligo. Nabor je loterija in tako je treba to tudi sprejeti.
Tako so zdaj moji cilji vezani izključno na Evropo, kjer si želim ustvariti svojo kariero. Vsak ima
svoje cilje in svoje občutke. Sam sem zelo ponosen, da sem bil na olimpijskh igrah. To je eden od
uspehov v moji karieri. A na moji poti me čaka še veliko dokazovanja in veliko osvojenih trofej.
Nekomu je cilj NBA, nekomu Evroliga. Meni je Evroliga."
|
|
|
Rudež si je za vzor vzel košarkarski legendi Dražena Petrovića in Tonija
Kukoča. © Anže Petkovšek
|
| |
Košarka Damjanu Rudežu pomeni vse.
"Nikoli nisem niti mislil na noben drug šport. Vedno sem bil zgolj košarkar."
Ga sneg ne
premami, da bi kakšno prosto urico preživel na smučišču?
"Na smučanju bi se polomil v roku treh sekund."
Tako mu je ob punci, ki je pred kratkim
prišla v Ljubljano, tudi v prostem času najpomembnejša košarka.
"Košarko spremljam ves čas. Od A do Ž. V NBA navijam za Kobeja Bryanta in Los Angeles Lakerse.
V Evropi pa rad pogledam tekme Cibone, CSKA in Panathinaikosa. To so vedno dobre tekme."
Ker
je že pri 18 odšel v tujino, se ni lotil študija. Kaj bo torej počel po končani karieri?
"O tem sem velikokrat razmišljal, a mi ni nikoli padlo na pamet, kaj bi si želel postati.
Zagotovo bo povezano s košarko. Trener mlajših kategorij, učenje osnov košarke se mi zdita nekaj
zanimivega. Rad bi ostal povezan s košarko."